Pred 300 leti se je rodil naravoslovec in zdravnik Giovanni Antonio Scopoli. Čeprav je po rodu Italijan, je bil prvi stalni zdravnik v Idriji, je eden najpomembnejših evropskih naravoslovcev in je postavil temelje medicine, botanike, kemije, metalurgije, geologije in veterine na Slovenskem. Napisal je prvo znanstveno delo o naravi Slovenije (»Flora Carniolica«), v kateri je opisal okoli 1.100 rastlinskih vrst s severozahodnega dela Slovenije. Opisal je tudi več kot 350 živalskih vrst. Scopoli velja za začetnika slovenske naravoslovne terminologije ter vzor kasnejšim naravoslovcem.
Giovanni Antonio Scopoli se je rodil 3. junija 1723 v mestecu Cavalese na Južnem Tirolskem. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, srednjo v Trentu, nato pa študiral medicino v Innsbrucku. Leta 1753 je opravil izpite na dunajski univerzi in s tem dobil pravico za delovanje po vsem cesarstvu. Že naslednje leto je dobil službo prvega stalnega zdravnika pri rudniku živega srebra v Idriji. Rudniška uprava ga ni zelo dobro sprejela, ker je zahteval primerne pogoje za delo. Ker mu zdravniška služba ni prinašala pravega zadoščenja se je posvetil naravoslovju. Leta 1973 je prevzel pouk kemije in metalurgije za učence rudarstva v Idriji. Leta 1769 je odšel za profesorja metalurgije na Slovaško. Leta 1776 je sprejel mesto profesorja kemije in botanike na univerzi v mestu Pavia, kjer je uspešno deloval vse do svoje smrti 8. maja 1788.
Scopolijevo delo
Scopoli je izdal 21 znanstvenih knjig. Ob svojem delu kot zdravnik je kot navdušen botanik prepotoval Kranjsko v vseh smereh ter sadove svojih opazovanj in odkritij objavljal v knjigah.
Leta 1760 je izdal knjigo »Flora carniolica« (Kranjske rastline), prvo znanstveno delo o naravi Slovenije in s prvim slovenskim botaničnim imenoslovjem. V njej je opisal 756 vrst cvetnic in 256 necvetnic. Pri znanih rastlinah je dodal še takratna slovenska imena.
Leta 1761 je v Benetkah izšla knjiga »De Hydrargyro Idriensis« (O idrijskem živem srebru), v kateri poleg opisa idrijskega živega srebra in vitriola govori o merkurializmu – zastrupitvi idrijskih rudarjev s hlapi živega srebra, težave, ki jih zastrupitev povzroča (tresenje, slinjenje, suhi kašelj, težko dihanje, nemirno spanje). Navaja tudi način zdravljenja, zato knjiga velja za temeljno delo o medicini dela.
Leta 1763 je izšla na Dunaju knjiga »Entomologia carniolica« (Kranjske žuželke), v kateri opiše 1153 vrst žuželk in velja za prvo monografijo o žuželkah in drugih členonožcih na Slovenskem.
Botanik in zoolog
Po Scopoliju je danes poimenovanih pet rastlinskih rodov in 90 rastlinskih vrst. Med njimi so drevesne vrste, kot so lipa, ruj, črni gaber, siva vrba, bradavičasta trdoleska in številne zelnate rastline.Kraljica Scopolijevih opisanih rastlin pa je brez dvoma kranjska bunika ali kranjski volčič, ki v latinskem imenu nosi naravoslovčevo ime: Scopolia carniolica: ima 2 cm. dolge zvonaste cvetove rjavo vijolične barve, ki so v notranjosti rumenkasti. Zanimivost te rastline je, da je zelo strupena. Alkaloid skopolamin, ki ga pridobivajo iz te rastline, povzroča izgubo spomina in halucinacije. Nekoč so jo uporabljali kot anestetik, danes pa se uporablja proti slabosti in v oftalmologiji. Obstaja tudi endemična različica kranjske bunike z rumenkastimi cvetovi, imenovano Scopolia carniolica f. hladnikiana, ki je zunaj meja Slovenije še niso našli.
Med raziskovanjem slovenskega rastlinstva je Scopoli opisal tudi živali, ki danes nosijo njegovo ime: Scopolijev lepi volkec (Pisaura mirabilis) – precej velik pajek vitke postave in dolgih nog, ter metulj Scopolijev zlatook (Lopinga achine), zavarovana vrsta metuljev, ki ob počitku zapre krila in na njih pokaže obrobljena očesca, ki prestrašijo plenilca.
Pripravil: Jože Jan
Viri: Wikipedia, Slovenska biografija, Ognjišče, Gore-ljudje, d-lib.si
