OkrOgle  obletnice

Pred 150 leti, 3. septembra  leta 1869, se je v Ljubljani rodil Friderik Pregl, edini slovenski znanstvenik, ki je samostojno prejel Nobelovo nagrado. Kot raziskovalec in profesor na univerzah v Gradcu in Innsbrucku je razvil izjemno natančno metodo za organsko mikroanalizo, s katero je bilo za analize poslej potrebno petdesetkrat manj raziskovane snovi in samo tretjina časa. Za ta dosežek, ki je omogočil hiter napredek organske kemije v 20. stoletju, je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado v kemiji.

.

.

Življenjepis dr. Friderika Pregla

Friderik Pregl se je rodil 3. septembra 1869 v Ljubljani pri Križankah, na današnji Gosposki ulici 19. Krstili so ga na ime Mihael Raimund. Po končani osnovni šoli se je med leti 1880 in 1887 izobraževal na ljubljanski klasični gimnaziji, kjer pa ni bil posebno uspešen: boljšo oceno je dobil le pri fiziki. Po maturi in očetovi smrti sta se z mamo preselila v Gradec, kjer se je vpisal na študij medicine. Leta 1894 je promoviral za doktorja vsega zdravilstva (medicum universum), vendar se je od tedaj poglabljal v kemijo, leta 1899 dosegel habilitacijo iz fiziologije in leta 1903 postal profesor fiziologije na univerzi v Gradcu. Nadaljeval je s podoktorskim izobraževanjem najprej na Karlovi univerzi v Pragi, nato pa v Nemčiji, kjer je obiskal najpomembnejše laboratorije v Tubingenu in Leipzigu. Leta 1910 je sprejel redno profesuro in predstojniško mesto za medicinsko kemijo na Univerzi v Innsbrucku.

Leta 1913 se je vrnil v Gradec, kjer je vse do smrti bil redni profesor za uporabno medicinsko kemijo na Univerzi (v letih 1920 in 1921 je bil celo rektor graške univerze).

Po imenovanju za častnega doktorja Univerze v Gottingenu leta 1920, ga je Avstrijska akademija znanosti naslednje leto imenovala za dopisnega člana. 

Od leta 1917 so dr. Pregla predlagali za Nobelovo nagrado, in mu jo podelili leta 1923.

Umrl je v Gradcu 13. decembra leta 1930.

.

.

Preglova nova metoda

Dr. Pregl je razvil osnove za kvantitativno organsko mikroanalizo. Pogoj za to je bila tehtnica, ki bi pri teži 20 gramov zaznala do milijoninke grama natančno. S pomočjo podjetja iz Hamburga je Pregl tako tehtnico uresničil. To pa so izvedli tako, da so tehtnico postavili v najmirnejši del univerzitetne stavbe, na marmornato ploščo, obloženo s svincem in tako preprečili vsak premik, ki bi oviral natančnost merjenja. Prostor je moral imeti konstantno temperaturo, simetrično osvetlitev in biti vedno sterilen kot operacijska dvorana.

Tudi osebe, ki so delale s tehtnico, so se morale ravnati po določenem delovnem in gibalnem režimu, da so bili možni natančni rezultati.

S svojo novo metodo je Pregl občutno zmanjšal količino snovi, ki so jih znanstveniki potrebovali za analize, saj je za raziskave potreboval samo 10 miligramov snovi. Poleg tega pa je skrajšal tudi čas, namenjen raziskavam: s Preglovo metodo se je namesto običajnih treh ur potrebovala manj kot ena ura.

Preglova metoda je hitro postala nepogrešljiva v laboratorijih po celem svetu.

.

.

Ali ste vedeli?

. da je dr. Pregl na gimnaziji dobil zadostno v slovenščini šele pri popravnem izpitu?

. da je ostal samski, ker ga je zanimalo samo delo?

. da je večji del časa preživel v službi? Tam je tudi spal in se prehranjeval.

 . da je v glavni stavbi Univerze v Gradcu dal narediti kuhinjo, kjer so revni študenti lahko jedli zastonj?

. da je dr. Pregl edini Slovenec, ki je samostojno prejel Nobelovo nagrado? Nobelovo nagrado v fiziki pa je leta 2016 prejel Slovenec Frederick Duncan Michael Haldane skupno z raziskovalcema Davidom J. Thoulessom in Michaelom Kosterlitzem.

. da je dr. Pregl večji del Nobelove nagrade podaril graški Univerzi za gradnjo laboratorijev?

. da je dr. Pregl svoje premoženje zapustil Akademiji znanosti na Dunaju, ki še sedaj vsako leto iz njegovega sklada izplačuje Preglove nagrade za mikrokemijo?

. da se v Sloveniji vsako leto delijo Preglova priznanja uspešnim učencem? Skupno so ta priznanja osnovali Slovensko kemijsko društvo, Sekcija za kemijsko izobraževanje, Sekcija za kemijo in gibanje Znanost Mladini. Podeljujejo zlate, srebrne in bronaste Preglove značke ter Preglovo plaketo za učence in mentorje. Zlata Preglova značka je najvišje priznanje na vsakoletnem srečanju mladih kemikov. Zanjo morajo doseči 100% rezultate.

. da si je dr. Pregl malo pred smrtjo kot eden redkih Gradčanov kupil avto? Z njim je leta 1930 doživel tudi nesrečo. Ali je bila ta nesreča odločilna za njegovo smrt kmalu zatem, še do danes ni pojasneno. Razlog smrti bi lahko bila tudi pljučnica, za katero je zbolel v začetku zime leta 1930.

. da je dr. Pregl rad zahajal med Slovence? Dopustoval je v slovenskih gorah in na Jadranskem morju. Eno izmed svojih aparatur, na katerih je delal svoje poskuse, je poklonil tudi Ljubljanski Univerzi, kjer jo lahko vidimo še danes.

.