Pred 130 leti, 30. novembra 1892, je v Gradcu umrl Franc Močnik, slovenski matematik in pedagog. Številni njegovi učbeniki za osnovno šolo so znani po celem svetu. Čeprav je večinoma pisal v nemškem jeziku je dosegel uvedbo več ur slovenskega pouka v tedanjih pretežno nemških ljudskih šolah. Za zasluge ga je cesar Franc Jožef I. imenoval za viteza Franc Jožefovega reda in železne krone in si s tem pridobil pravico do lastnega plemiškega grba.

Življenjepis Franca Močnika

Franc Močnik je bil rojen 1. oktobra 1814 v Cerknem kot drugi izmed treh sinov kmeta in gostilničarja Andreja Močnika in Marjane Sadej. Ljudsko šolo je Franc obiskoval v Idriji. Ker je bil nadarjen so doma sklenili, da ga pošljejo v »latinske šole«. Gimnazijo in licej je opravil v Ljubljani. Na liceju je imel vrhunske učitelje (med drugimi jezikoslovca Matijo Čopa in Frana Metelka, fizika Janeza Krstnika Kersnika, botanika Franca Hladnika, za matematiko pa ga je navdušil profesor Leopold Karol Schulz plemeniti Strassnitzki iz Krakowa).

Po liceju je Močnik vstopil v goriško bogoslovje, a ga je očitno preveč vleklo v matematiko in pedagoško službo. Po končanem semenišču leta 1836 je nastopil službo učitelja v 4. razredu goriške normalke, kjer je učil deset let. V tem času se je matematično neprenehoma izpopolnjeval ter na graškem vseučilišču leta 1939 opravil izpite iz elementarne matematike, fizike, filozofije in zgodovine, leta 1940 pa promoviral za doktorja filozofije.

Leta 1946 je bil imenovan za profesorja elementarne matematike in trgovskega računstva na tehnični akademiji v Lvovu (sedaj Lviv v Ukrajini), leta 1849 pa je sprejel mesto profesorja matematike na vseučilištvu v Olomucu na Moravskem.

Leta 1851 se je vrnil v Ljubljano, kjer je sprejel mesto šolskega svetnika in nadzornika za ljudske šole na Kranjskem. Leta 1860 je bil Močnik v vlogi šolskega svetnika in nadzornika ljudskih šol premeščen v Gradec, kjer so mu dodali tudi nadzorstvo realk na Štajerskem in Koroškem, leta 1869 pa je postal deželni šolski nadzornik prve stopnje za Štajersko.

Leta 1862 je prejel red Franca Jožefa, leta 1971 ga je cesar odlikoval še z redom železne krone in s tem povišal v viteza. Močnik je bil eden redkih Slovencev, ki je prejel plemiško čast izključno zaradi svojih zaslug na strokovnem in šolskem področju.

Po upokojitvi je živel v Gradcu odmaknjen od javnega življenja. Posvetil se je pisanju, predelovanju, popravljanju in prilagajanju učbenikov. Za svoje matematične knjige je gorel do zadnjega diha. Umrl je 30. novembra 1892.

Delo Franca Močnika

• Pisec učbenikov

Prva Močnikova knjiga »Lehre von vier Rechnungsarten, aus deren Begriffe und dem Wesen unseres Zahlensystems entwickelt« je izšla leta 1840. Od tega leta dalje se je zvrstilo ogromno število matematičnih učbenikov za osnovne, mestne, župnijske, glavne, ponavljalne in kmetijske šole. Zadna izdaja nosi letnico 1938. Prvotne izdaje so bile predelane in prirejene novim učnim načrtom. Praviloma je Močnik pisal v nemščini, njegove knjige so prevajali v vse jezike monarhije. V vseh knjigah je avtorjev priimek omenjen v nepopačeni slovenski obliki. Prvi slovenski prevod je izšel v Trstu leta 1846 z naslovom »Napeljevanje iz glave poštevati za pervi klas ljudskih šol«. Jože Povšič v svoji bibliografiji Franca Močnika (SAZU,Ljubljana 1966) navaja 485 izdaj Močnikovih učbenikov, od tega 144 nemških, 46 italijanskih, 40 ukrajinskih, 39 poljskih, 38 madžarskih, 39 čeških, 32 srbskih, 30 slovenskih, 29 hrvaških, 20 romunskih, 9 albanskih, 9 bolgarskih, 4 bosanske, 4 grške in 2 slovaški.

• Pedagog in ustanovitelj novih šol

Močnik si je za cilj zadal dvig ravni splošne izobrazbe. Ker je poznal pomanjkanje šolskih prostorov, si je prizadeval za ustanavljanje novih šol. Močno se je trudil tudi za izboljšanje kvalitete pouka. Poznal je pomembnost dobrih učiteljev, zato je podpiral njihovo izobraževanje in strokovno napredovanje. Med drugimi je ustanovil pedagoški tečaj v Idriji s slovenskim in nemškim učnim jezikom.

• Pobudnik pouka v slovenščini

Močnik se je na službenem mestu šolskega svetnika in nadzornika vključil v slovenski narodnostni boj. Leta 1851 je sestavil za glavne šole učni načrt, v katerem je določil za slovenske otroke osem ur v slovenskem jeziku. Profesorskemu zboru ljubljanske normalke, ki se je novemu načrtu upiral, je zagrozil z odpustitvijo. Po Močnikovih navodilih je Andrej Praprotnik sestavil Slovenski abecednik (1856), Slovensko-nemški abecednik (1856) ter Pervo in Drugo berilo (1857-1858). S temi knjigami je Močnik dejansko uvedel na Kranjsko dvojezične šole.

Močnikova zasluga je, da se je leta 1851 slovenščina začela uveljavljati v osnovnem šolstvu, kot jezik enakopraven nemščini. V srednjih šolah so dovolili slovenski pouk šele leta 1882.

Pripravil: Jože Jan

Viri: Slovenska biografija, Wikipedija, rutars-net