Kaj bi človek brez družine? Kako smo veseli, da jo imamo! Zato smo v nedeljo, 26. avgusta, praznovali dan vseh družin.
Začeli smo z dopoldansko sv. mašo, ki jo je daroval naš župnik g. Franci Cukjati. Med pridigo je svetoval staršem, kako naj vzgajajo otroke. Ni dobro, da se jim v vsem ustreže in da se jim izpolnijo vse želje. Treba jih je vzgajati v duhu odpovedi in radodarnosti. Sveto daritev je vodila katehistinja Nadi Kopač Grohar, otroke pri petju pa učiteljica petja Saši Jelenc Vodnik.
Po kratkem odmoru in zajtrku, ko so bili otroci že pripravljeni, se je začel program, ki so ga z vso ljubeznijo pripravile učiteljice Prešernove šole. Najprej je ravnateljica Andrejka Papež Cordoba pozdravila občinstvo. Izpostavila je, kako smo lahko srečni in hvaležni, ker imamo družino. Viki Selan je povezala celoten nastop v smislu pomena družine. Najprej je predstavila najmlajše, za katere je družina kot sonček, ki razliva žarke ljubezni. Luči in Zofi Skubic sta z njimi zarajali v ritmu pesmi Ti si moj sonček. Otroci obeh skupin ABC po slovensko so v prizoru pokazali, kako lahko presenetijo očka in mamico. Skrbno sta jih naučili Mimi Gorišek Comito in Tatjana Rožanec. Deklice 4., 5. in 6. razreda so preko pesmic razkrile, o čem sanja Sonja in kako bi bilo, če bi se rodile v tistih tujih deželah. Adam pa nam je kot zamorski kralj zelo doživeto deklamiral Župančičevo »Pismo o zamorskem kralju«. Naučila jih je njihova učiteljica Roži Esih. Najstarejši, otroci 7. in 8. razreda, so med pogovorom primerjali člane družine skozi čas. Vsak je povedal nekaj o svojih starših ali starih starših, mi pa smo se smejali zanimivim primerjavam! To točko sta pripravili Andrejka Papež Cordoba in Anka Savelli Gaser. In kaj se je dogajalo jeseni? Listki drevesa so se odpravili na pot. Veter jih je ponesel do sonca, ki se je dolgočasilo, saj je bilo samo. Potem so prišli do potoka, a končno so sklenili, da je najlepše doma pri svojem drevesu očku, kjer so korenine družinskih vezi. To je pripravila Viki Selan. Nazadnje smo spoznali še člane filma Koko iz Mehike. To točko, ki si jo je zamislila Karolina Kenda, so nam zanimivo predstavili otročki 1. in 2. razreda, zaključili pa so jo s 3. in 4. razredom. Na zaslonu smo lahko videli odlomek filma z besedilom refrena (prevedla ga je Anka Savelli Gaser). Vsi otroci so z navdušenjem zapeli! Za zaključek se je ravnateljica vsem lepo zahvalila, še prav posebno Audio Pristava. Miloš Mavrič, predsednik Pristave, je tudi vse lepo pozdravil in jih povabil, naj se pridružijo, naj radi prihajajo na Pristavo, kjer je vsa družina pristavska družina.
Sonce nas je vabilo na vrt. Z ražnja je zadišalo po dobrem kosilu, zato smo hiteli v dvorano, kjer je bilo vse lepo okrašeno za ta praznik po zaslugi pridnih mamic in šolskega odbora.
Vse družinsko, vse prisrčno lepo, vse slovensko, vse pristavsko …
Prava ljubezen pri nas je doma,
ki je kot bitje našega srca …
Monika Češarek Kenda
