Pred 110 leti, 14. julija 1912, se je rodil dr. Julij Savelli, pobudnik, soustanovitelj in dolgoletni dirigent Slovenskega pevskega zbora Gallus, požrtvovalni javni delavec med slovensko skupnostjo v Argentini in gojitelj slovenske pesmi. Za zasluge na področju cerkvene glasbe mu je slovenska Cerkev podelila odličje sv. Cirila in Metoda.

Življenjepis dr. Julija Savellija

Dr. Julij Savelli se je rodil leta 1912 v Čelebiču ob bosansko-črnogorski meji, kjer je bil njegov oče vojaški poštar. Po preselitvi v Slovenijo se je šolal v Celju in Ljubljani. Diplomiral je kot pravnik, nato pa še doktoriral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Poleg prava je v Ljubljani študiral tudi na Akademiji za glasbo. Poročil se je z Amalijo Kristan. Bil je član Akademskega moškega zbora France Marolt in se naučil dirigiranja. Ker je bil aktivni član Slovenske legije so ga med drugo svetovno vojno Nemci za več mesecev zaprli. Ob koncu vojne se je umaknil na Koroško, od tam pa skupaj z največjo slovensko begunsko skupino v Italijo. Doma sta ostali noseča žena in dve hčerki. Kasneje je bil kazensko premeščen v taborišče v Reggio Emilii, od koder ga je rešil dr. Krek. 

Maja 1948 se je izselil v Argentino, kjer je bil dolga leta na vodilnem mestu v tovarni nogavic. Bil je tudi odbornik v društvu Zedinjena Slovenija, dolgoletni član načelstva SLS-SKD,  večletni predsednik SKAS-a, odbornik Društva Slovenska Pristava in osem let njegov predsednik, profesor na Slovenskem srednješolskem tečaju in priljubljen govornik na raznih prireditvah in proslavah slovenske skupnosti v Argentini. Skupaj s pripravljalnim odborom je v Argentini ustanovil Slovenski pevski zbor Gallus in ga kot zborovodja vodil 36 let.

Za ves trud in delo je prejel razna priznanja, med njimi Gallusovo listino in Odličje sv. Cirila in Metoda, najvišje priznanje slovenske Cerkve (1992).

Umrl je 4. aprila leta 1993 v Buenos Airesu.

Delo dr. Savellija v slovenski skupnosti

– Politična dejavnost:

Od prihoda v Argentino je bil dr. Savelli član Slovenskega narodnega odbora. Bil je tudi dolgoletni član načelstva Slovenske ljudske stranke v zdomstvu in eden od posrednikov pri združitvi te stranke s Slovenskimi krščanskimi demokrati.

Bil je tudi dolgoletni odbornik Društva Slovencev (kasneje Zedinjena Slovenija), leta 1958 je bil vršilec dolžnosti predsednika za časa odsotnosti inž. Mozetiča.

Mnogo truda in časa je posvetil tudi društvu Slovenska Pristava, kateremu je tudi dolga leta predsedoval.

– Kulturna dejavnost:

Kot izobraženec, ki se zaveda svoje odgovornosti, je deloval v Slovenskem akademskem starešinstvu, kateremu je bil član in dolgoletni predsednik. Dr. Savelli je bil med ustanovnimi člani Slovenske kulturne akcije in bil dolga leta vodja glasbenega odseka.

Dr. Savelli je za zbor prirejal slovenske ljudske pesmi in za tednik Svobodna Slovenija pisal prispevke z glasbenega področja.

Med leti 1978 in 1982 je bil  profesor na Srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka in priljubljen govornik na raznih proslavah in prireditvah slovenske skupnosti v Argentini.

Bil je pobudnik, soustanovitelj in 35-letni zborovodja Slovenskega pevskega zbora Gallus, ki je bil več kot 50 let vodilni pevski zbor Slovencev v Argentini.

Slovenski pevski zbor Gallus

Slovenski pevski zbor Gallus je začel delovati avgusta 1948 s sodelovanjem pri slovenskih nedeljskih mašah. Že v oktobru istega leta se je zbor predstavil na slavnostni prireditvi Duhovnega življenja. Zbor je vsa leta pripravil vsaj en koncert za slovenske rojake, kjer so radi predstavljali nove skladbe in priredbe slovenskih narodnih pesmi. Skoraj ni bilo prireditve, na kateri Gallus ne bi sodeloval.

Gallus pa se ni predstavljal samo med Slovenci: zborovi koncertni nastopi pred argentinsko publiko so bili z letom v leto številnejši, tako, da so Gallus kmalu imenovali kot »slovenska pojoča diplomacija«. Gallus se je – med nešteto drugimi – predstavil v Teatru Cervantes, teatru Rivera Indarte v Cordobi, leta 1959 je v mestu Concepción del Uruguay pel pred vso argentinsko vlado s takratnim predsednikom Frondizijem na čelu. Mnogo let se je Gallus predstavljal tudi na različnih radijskih oddajah in na televiziji.

Zbor je izdal vrsto plošč z narodnimi in umetniškimi pesmimi svetnega in religioznega načaja.  Vse navedeno seveda ne pokaže niti majhen delček vsega Gallusovega in Savellijevega dela. Dr. Savelli je vodil Gallus 35 let, potem pa vodstvo pustil v rokah hčerke Anke Savelli Gaser.

Za zbor in za dr. Savellija je gotovo bil eden vrhunskih doživetij pevska turneja po Sloveniji leta 1991. Meseca maja, tik pred osamosvojitvijo Slovenije, se je Gallus predstavil Slovencem v matični domovini in zamejstvu. Nepozaben je bil koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dr. Savelli je bil z zborom na turneji ne kot pasivni spremljevalec, ampak kot svetovalec in poročevalec. Ko so pevci po nastopih legli k počitku je dr. Savelli pozno v noč pisal kroniko turneje in koncertov in jo pošiljal v Buenos Aires za objavo v našem tedniku Svobodna Slovenija. Dr. Savelliju so med turnejo podelili priznanje »Gallusovo listino«. Leta 1992 je dr. Savelliju za zasluge na področju cerkvene glasbe slovenska Cerkev podelila odličje sv. Cirila in Metoda.

Pripravil: Jože Jan

Viri: Svobodna Slovenija, Zborniki Svobodne Slovenije, Ognjišče, Slovenski begunci v taboriščih v Italiji (Helena Jaklitsch), Slovenska kultura v Južni Ameriki po osamosvojitvi (Zvone Žigon), Slovenci v Argentini vedno opevamo našo domovino Slovenijo (Anka Savelli Gaser)