Povzetek ugotovitev in priporočil okrogle mize »Slovenski jezik kot temelj slovenske identitete«
Udeleženci okrogle mize »Slovenski jezik kot temelj slovenske identitete« smo bili predstavniki različnih poklicnih formacij, različnih geografskih okolij in tudi različnih generacij. V medsebojni razpravi, a tudi z nekaj pobudami, podanimi v javnosti pred strokovnim posvetom, smo tematiko razširili ali poglobili še z obravnavo jezika v zgodovinski in aktualni vzročni povezavi z literaturo/umetnostjo, kulturo oz. kulturno tradicijo, narodom, nacijo, njuno (edino!) državo ter narodnimi in državnimi simboli. Ne le na obrobnih, narodnostno mešanih območjih in pri drugih jezikovnih stikih je narodna pripadnost/identiteta lahko tudi delna, pluralna oz. fluidna. Za narodni obstoj, razvoj in uresničevanje »slovenskega poslanstva« pa je pomembna vključevalna naravnanost, ki omogoča deasimilacijske in akulturacijske procese ter zmanjšuje posledice negativnih demografskih pojavov, kot so izseljevanje, preseganje umrljivosti prebivalstva nad rodnostjo ipd. Na okrogli mizi smo obravnavali tudi izzive in priložnosti, ki jih slovenskemu jeziku in identiteti ponujajo sodobni digitalni viri, vključno z umetno inteligenco.
Zlasti pa so prispevki panelistov prikazali dejavnosti, ki doma in v svetu na najrazličnejše že uveljavljene ali nove inventivne načine prenašajo, ohranjajo in razvijajo slovenski jezik, vključno z njegovimi zvrstnimi ter narečnimi različicami. S številnimi primeri je bil poudarjen pomen medgeneracijskega prenosa slovenskega jezika v družinah, javne in zasebne predšolske ter šolske vzgoje vseh stopenj, društvene dejavnosti, znanstvenih raziskav itd.
Udeleženci okrogle mize med sklepe strokovnega posveta predlagamo, da naj SK SSK – tudi v sodelovanju s (Komisijo za slovenski jezik v javnosti) SAZU, (Inštitutom Frana Ramovša za slovenski jezik) ZRC SAZU, (Odsekom za slovenski jezik) SM, SC Pen ter drugimi zainteresiranimi deli civilne družbe – v času javne razprave do 30.7.2023 oblikuje kritično stališče do predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine, ker ta še vedno premalo odločno in dosledno zagotavlja uresničevanje ustavnega varstva slovenskega jezika, posebej na področju digitalizacije, v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah.
Državni organi RS – vključno z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi – naj pospešeno odpravijo programske, kadrovske in finančne zagate pooblaščenih organov, javnih institucij in civilno-družbenih organizacij, ki doma, v zamejstvu in po svetu z različnih vidikov neposredno ali posredno skrbijo za slovenski jezik ter za njegovo predstavnost v javnosti.
Po ukinitvi statističnega ugotavljanja jezikovne in narodne pripadnosti državljanov ter ostalih prebivalcev Republike Slovenije naj slovenske oblasti čim prej poskrbijo za sodobne znanstvene raziskave stanja in smeri razvoja jezikovno-narodnostne sestave RS po dobrih dveh desetletjih samostojne države.
Dobra tri desetletja po sprejemu Ustave RS velja v predloge njenega spreminjanja »s tresočim prstom« vključiti tudi vprašanja narodne in državne zastave, državnega grba in delov Prešernove »Zdravice« (!), ki jih zakon povzdiguje na himnično raven.
Janez Stergar
Ljubljana, 10. julij 2023
