7. februarja ter 14. aprila je bila predstavljena v Ljubljani knjiga 1945: Dnevnik mojega križevega pota, napisana na podlagi dnevnika dr. Julija Savellija, ki sta jo izdala Družina in Študijski center za narodno spravo. Knjiga vsebuje dnevnik, a pomemben del imata dve uvodni študiji dr. Tamare Griesser Pečar in Petre Grabrovec, ki postavita delovanje avtorja v kontekst druge svetovne vojne ter njegovega glasbenega udejstvovanja. Sama urednica dela, Petra Grabrovec, nam je posredovala nekoliko posodobljeno predstavitev knjige, ki so jo v originalu uporabili za objavo na spletni strani Študijskega centra za narodno spravo in družbenih omrežjih.
“V letu 2022 je Študijski center za narodno spravo prejel od družine Gaser v hrambo zapuščino dr. Julija Savellija, ki zaobsega dnevniške zapise in pisma iz leta 1945. Kasneje je v prazničnih dneh, decembra 2023, v sozaložništvu Študijskega centra za narodno spravo in Družine izšla monografija 1945: Dnevnik mojega križevega pota. Gre za izdajo bogate zapuščine dnevniških zapisov in pisem dr. Julija Savellija iz leta 1945, ki jih je zbrala in uredila Petra Grabrovec. Za lažje razumevanje širšega konteksta dnevniških zapisov pripomoreta obsežni spremni študiji avtoric, zgodovinarke dr. Tamare Griesser Pečar, ki postavi življenjsko zgodbo dr. Julija Savellija v čas in prostor druge svetovne vojne na Slovenskem, in zgodovinarke Petre Grabrovec, ki predstavi njegovo življenjsko pot skozi glasbeno udejstvovanje.
Dr. Julij Savelli je bil mlajši predstavnik tradicionalnega tabora na Slovenskem v obdobju druge svetovne vojne, viden član slovenske diaspore v Argentini in dolgoletni zborovodja Slovenskega pevskega zbora Gallus iz Buenos Airesa. Njegovi dnevniški zapisi obsegajo zapise o zaporniških dnevih, ko je bil dr. Savelli med januarjem in aprilom leta 1945 zaprt v gestapovskih zaporih na Miklošičevi v Ljubljani, in zapise kasnejše begunske poti, ko je maja 1945 skupaj z ostalimi Slovenci pred komunistično oblastjo emigriral v tujino. Bralcu zapisi nudijo intimen vpogled v doživljanje vojne vihre in njenih posledic, hkrati pa so zapisi dragocen vir vsakdanjega življenja manjše skupine slovenskih beguncev v Avstriji in Italiji poleti 1945, ki sočasno osvetljujejo težnje Slovencev po ohranitvi lastne narodne identitete z ohranjanjem slovenskega jezika in kulture izven matične domovine.”
Trdo vezana knjiga vsebuje tudi številne fotografije iz osebnega arhiva Marka Gaserja, arhiva SCNR, arhiva SPZ Gallus ter glasbene zbirke NUK.
Rok Fink
Lektorirala: Tjaša Lorbek
