Pred 30 leti, 25. oktobra 1991, je po osamosvojitveni vojni Slovenijo zapustil zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade. To je eden ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Republike Slovenije, zato se od leta 2015 vsakega 25. oktobra praznuje “Dan suverenosti” in je ta dan tudi državni praznik.

Po razglasitvi samostojnosti Slovenije, 25. junija 1991,  in napadu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) na Slovenijo, 27. junija 1991, je prišlo do desetdnevne vojne, ki so ji sledila pogajanja na Brionih med razpadajočo Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Pogajanja so bila zaključena 7. julija 1991 s podpisom t.i. brionske deklaracije, s katero so bila osamosvojitvena dejanja v Sloveniji zamrznjena za tri mesece. Do izteka dogovorjenega roka so jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so pričeli pogovore o odhodu JLA s slovenskega ozemlja. Zadnji vojak agresorske Jugoslovanske armade je slovensko ozemlje zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991, ko je iz koprskega pristanišča odpljula še zadnja ladja z vojaki.

Predsednik vlade Republike Slovenije, Janez Janša, je ob tem prazniku na vse Slovence naslovil poslanico:

…Bratje! Naša pomlad gre iz tal,

Bistra ko burja, močna ko val:

V naša domovja se je zagnala,

Tmo razklala, sonce skovala,

Sonce – kralja Matjaža dan.

(Rudolf Maister Vojanov, Naprej)

Spoštovane državljanke in državljani, Slovenke in Slovenci!

Letos se spominjamo nekaj veličastnih mejnikov v zgodovini slovenskega naroda. Mednje, vredne spominjanja in proslavljanja, sodi, po zmagi v vojni za Slovenijo, umik agresorske jugoslovanske armade iz Slovenije. 

Petindvajsetega oktobra 1991 je bil lep sončen dan, s pesnikom in generalom Maistrom bi rekli “kralja Matjaža dan”. Leteli smo s helikopterjem nad avtocesto proti Postojni in opazovali zadnjo kolono jugosoldateske, ki se je umikala proti koprski luki. Veličasten dan, s katerim smo dosanjali svoje sanje in sanje mnogih generacij pred nami in dobili dokončno potrditev zmage v vojni za Slovenijo. Glede odhoda jugoslovanske vojske smo se spretno pogajali, tako da smo jih primorali, da so v Sloveniji proti pričakovanjem pustili za pol milijarde ameriških dolarjev opreme, ki smo jo nujno potrebovali.

Govorili so, da so odšli goli in bosi. A goli in bosi smo bili tudi mi, le nekaj mesecev prej. Beograd je novi slovenski vladi nenehno grozil, ji odvzemal pristojnosti na obrambnem področju, razorožil TO, pošiljal slovenske nabornike daleč v tuje kraje ter z dejanskimi aktivnostmi armade in obveščevalnih služb ustvarjal izredne razmere. Ne glede na to smo uspeli, ker smo verjeli v svoj prav, v cilje, ki smo si jih zastavili kot narod. Z neprimerno slabšo oborožitvijo smo se pogumno uprli in v nekaj dneh oboroženih spopadov  – predvsem zaradi uspešnih zasegov večjih količin orožja iz skladišč jugoslovanske armade – obrnili situacijo sebi v prid. In jo tako ohranili vse do umika agresorske jugoslovanske armade iz Slovenije.

Petindvajsetega oktobra 1991 smo dejansko postali svobodna, samostojna in suverena država, brez tuje vojske na svojem ozemlju. To je bil privilegij, ki takrat ni bil dan vsem državam v Evropi. V vojaškem smislu smo postali močni in posledično varni. Sposobni smo bili braniti vsako ped slovenske zemlje, če bi bilo potrebno. Imeti dobro opremljeno in izurjeno vojsko je nujen pogoj suverenosti, a še ni zadosten. Potrebno je imeti precej več, predvsem pa sposobnost stopiti skupaj in izkazovati pripadnost  skupnosti. In mi smo to imeli. Zato zahvala vsem za dan, ko smo dosanjali svoje sanje: pripadnikom Teritorialne obrambe, pripadnikom Manevrske strukture narodne zaščite, pripadnikom organov za notranje zadeve, civilne zaščite in upravnih organov, podjetjem in občanom, ki so prispevali svoja tehnična sredstva za potrebe obrambe, medijem, gasilskim in lovskim društvom, političnim oblastem na vseh ravneh ter slovenskim rojakom v zamejstvu in po svetu. Poseben poklon vsem, ki so za zanjo v vojni za Slovenijo darovali svoja življenja.  

Drage državljanke in državljani, to je bil čas, ko so bili v ospredju skupni cilji, solidarnost, enotnost, pripadnost skupnim vrednotam. Le v takem družbenem kontekstu so mogoči zgodovinski presežki, kakršen je na primer izgon tuje vojske s slovenske zemlje. Naj nam ostanejo te izkušnje tudi za vnaprej kot zgled in naj nas navdajajo s ponosom.

Danes je Slovenija v bistveno drugačnejših razmerah kot petindvajsetega oktobra 1991. Je članica EU in Nata, predsedujoča Svetu Unije, sooblikuje velike razvojne procese v zavezništvu, a tudi išče rešitve za težave in negotovosti, ki se kopičijo tudi na varnostnem in obrambnem področju. Skupnemu varnostnemu dežniku bomo morali prispevati več, kakor tudi povečati lastno odpornost, da se bomo sposobni sami ubraniti – kot smo bili sposobni pred tremi desetletji! Takrat smo zmogli izziv časa, ni razloga, da ga danes, ko imamo za to več možnosti, ne bi.

Danes je dan, ko praznujemo dogodek, ki nas povezuje. Naj ostane samostojna in suverena Slovenija varen in prijazen dom za vse, ki jo imamo radi! 

Bog živi Slovenijo.

.

.

Osrednja državna slovesnost za Dan suverenosti 2021 je bila v Kopru. Program so sooblikovali Orkester Slovenske vojske, Policijski orkester, Otroški pevski zbor Osnovne šole Koper, Učiteljski pevski zbor Deve, ženska vokalna skupina Korala, Plesna šola Fiona, Plesno akrobatska skupina Flip, igralec Mak Tepšič  in solistke Anika Horvat, Ana Dežman in Štefica Stipančević. Slavnostni govornik na proslavi je bil minister za obrambo Republike Slovenije, mag. Matej Tonin.

“Dan suverenosti je velik praznik za vse, ki ljubimo svojo domovino. Je priložnost, da se spomnimo vseh, ki so skozi dolga stoletja verjeli v idejo samostojne Slovenije. Slavimo tiste, ki ste z orožjem in za ceno lastnih življenj branili našo mlado državo,” je v začetku govora opomnil minister Tonin.  “Samostojne Slovenije ne bi bilo brez oboroženega odpora. Zato gre na tem mestu moja velika zahvala vsem, ki ste domovino pripravili, da smo se zmogli zoperstaviti agresiji Jugoslovanske armade. Vsem domoljubom, ki so zaradi udejstvovanja v vojni za Slovenijo utrpeli trajne zdravstvene posledice ali za domovino žrtvovali svoja življenja, mora država izkazati najvišje spoštovanje,” je še dodal minister.

Zbral: Jože Jan

Viri: 

Wikipedia

gov.si

vestnik.si

demokracija.si