NEKAJ SE DOGAJA…
Kakor že vrsto let so v soboto, 12. maja, dijaki srednješolskega tečaja preživeli dan duhovnosti, kot priprava na romanje k Mariji v Luján.
Ne moremo drugače, kot da se veselimo Božjega delovanja, ki na poseben način spodbuja našo mladino. Hvaležni smo Njemu, ki se jim je brez dvoma približal in dijaki so to opazili ter srečanje z Jezusom izkoristili in ga častili.
Program tega dne je organizirala in izvedla skupina starejše mladine, skupaj s duhovniki. Gospod Robert Brest je pripravil uvodne misli. Govoril je o življenju kot božjem daru – Bog nam je daroval življenje in vsak izmed nas je odgovoren, kaj bo naredil z njim.
Dijaki prvega in drugega letnika so razmišljali o Jezusovi priliki o Sejalcu. Poudarili so misel, da je sejalec Jezus, ki se predstavi kot nekdo, ki ponudi svojo Besedo in upa, da bo obrodila sad. Po manjših skupinah so razmišljali, kako se ta prilika dotika predvsem nas, saj govori bolj o terenu kot o sejalcu. Naše srce je zemlja, kamor pade seme Besede. Kot zaključek so na iz lepenk narejena semena napisali svojo željo, da bi obrodili dobre sadove.
Dijakom tretjega letnika so predstavili zgled Mojzesa. V Stari zavezi je Bog dal Mojzesu na kamnitih tablah zapisane zapovedi, to se pravi, dal je zakone izraelskemu narodu. Od vekomaj je človeštvo potrebovalo zakone v svojem skupnem življenju. Ko dobi svoje lastne zakone, navadna skupina ljudi postane narod. Isto potrebujemo tudi mi v današnji družbi. Zapovedi so večinoma izražene v “NE stori…” tako, da je bilo vsem popolnoma jasno, kje je meja, ki je ne bi smeli prestopiti. Med mejami teh »NE stori…« obstaja veliki DA, ki nam pomaga rasti v osebni in medsebojni ljubezni. Ljubezni, ki dopolnjuje osebno in skupno življenje. S temi smernicami so razmišljali številne »DA«, ki jih izražajo zapovedi in napisali tisto »novo« zapoved, katero bodo skušal živeti v svojem vsakdanjem življenju.
Končno so dijaki četrtega in petega letnika poslušali o Mojzesovi izkušnji, kako ga je Bog nagovoril postopoma: »sezuj se… to je sveta zemllja« (goreči grm). Vodil ga je iz podedovane vere »Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov« do ponudbe osebnega odnosa in srečanja z Njim. To pomeni odkriti osebno vsebino tistega »Jaz sem, ki sem«. Tudi v današnjem času nam Bog predlaga, naj ga v osebnem odnosu z Njim postopoma spoznamo in odkrijemo poslanstvo, ki nam je bilo zaupano. Napisali so osebne želje ali dvome, ki jih imajo v zvezi z bodočim poklicem in v iskanju dobrega izpolnjevanja svojega poslanstva v življenju.
Po malici smo se zbrali v cerkvi. S pričevanjem in razmišljanjem smo se pripravili na sveto spoved. S pesmijo in Božjo besedo smo molili pred Najsvetejšim. Češčenje je bil poseben trenutek osebnega pogovora z Jezusom. V obliki molitve so Jezusu predstavili povzetek dela po skupinah in Bogu podarili napisane zakjučne misli.
Končali smo dan duhovnosti z daritvijo svete maše. Nekaj se je zgodilo v teh srcih… Izraz tega je bilo navdušeno petje dijakov petega letnika. Petje med mašo je tako močno in lepo donelo, da so vsi v cerkvi podoživeli smisel dneva.
Iskreno se zahvaljujemo vsem animatorjem ki so se z veseljem odzvali vabilu in prevzeli organizacijo dneva duhovnosti ter vse tako lepo pripravili. Hvaležni smo tudi vsem duhovnikom, ki so od blizu spremljali priprave in izvedbo.
Prejeta milost naj ostane globoko zapisana v naših srcih.
Julka Furlan – SSTRMB
foto: Julka Furlan – Animatorji
