To je osrednje sporočilo spomenika ubitim duhovnikom Bele krajine, blagoslovljenega 12. novembra v Črnomlju.
Pietetno, spravno, z globokimi besedami, ki nikogar ne obsojajo, smo množično blagoslovili spomenik akademskega kiparja dr. Marjana Dreva, ki uprizarja to, kar je bilo 80 let zamolčano: žrtve revolucionarnih organov, na belokranjskih tleh mučeni in umorjeni duhovniki. Med dvanajsterimi upodobljenih na spomeniku, je tudi brat mojega starega očeta kaplan Viljem Savelli, duhovnik lavantinske škofije, organist, skladatelj in pevovodja.
Pred blagoslovitjo smo se zbrali pri sv. maši v spomin na te žrtve. Daroval jo je novomeški škof dr. Andrej Saje, skupno z upokojenim beograjskim nadškofom Stanislavom Hočevarjem in trideset drugih duhovnikov. Župnijska cerkev sv.Petra je bila slovesno okrašena in nabito polna. V obrazih prisotnih – mnogi smo bili sorodniki umorjenih duhovnikov – ni bilo zaslediti jeze ali maščevanja, samo spokojno veselje in zadoščenje, da bo ime duhovnikov, včasih zasramovano in izbrisano, sedaj ovekovečeno v kamnu. Povzamem misel iz predavanja dr. Pavline Bobič (Študijski Center za Narodno Spravo) 8.novembra v Metliki: “Stigma izdajalca in sovražnika naroda je bila v samem jedru osmišljanja komunističih likvidacij, katerih namen je bilo “čiščenje” vseh, ki so se upirali podrejanju komunistične sle po rušenju starega sveta in ustvarjanju novega. Zamišljeni sovražnik je po tej logiki moral izgubiti atribute človečnosti, postati stvar in neviden. Umorjeni duhovniki v Beli krajini so bili po ukazu revolucije morda izbrisani in iztrgani iz spomina, toda njihova imena, vklesana v kamen ostajajo živ opomnik neminljive vrednosti človeškega življenja in trpljenja”.
V postopku za beatifikacijo slovenskih mučencev komunističnega nasilja sta na seznamu med šestindvajsetimi kandidati tudi dva duhovnika s spomenika v Črnomlju, Jakob Omahna in p. Ivan Salmič.
Škof Saje je v svoji pridigi poudaril: “Ti dvanajsteri duhovniki so nam danes vzor pastirjev, ki kljub nevarnosti ne zapustijo svoje črede in za ceno svojega življenja ostanejo zvesti Dobremu pastirju. Nihče izmed njih ni gojil maščevanja in svojih nasprotnikov ni izdajal okupatorjem. Njihovo pričevanje vere in zgled Dobrega pastirja nas vabita k prizadevanju za medsebojno sožitje, za spravo v slovenskem narodu, za mir in pravičnost, k odpuščanju za storjene krivice in odpovedi po vsakršnem maščevanju.”
Marko Gaser,
12. novembra 2023
