O zagovoru diplomske naloge Nadie Molek smo že obveščali v tem tedniku tako kot o nagradi, ki jo je za to delo prejela od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Nadia Molek se je preselila leta 2016 z možem v Slovenijo, kjer nadaljuje z raziskavo o vzpostavljanju slovenske identitete v Argentini iz transnacionalne perspektive kot delo za doktorat.
Tam v Sloveniji se ji je rodil otrok in tam je bilo to delo prevedeno v slovenščino, prirejeno v knjižno obliko in izdano letos pri založbi ZRC SAZU.
.
.
Delo se lepo bere, upoštevati pa je treba, da to ni neki preprosti opis slovenskih emigrantov v Argentini, temveč bolj znanstvena razprava, ki temelji na podatkih in pričevanjih raznoraznih intervjuvancev. Posebno je lahko zanimivo za člane in potomce povojne imigracije, saj le-ti v veliki meri ne poznajo oz. poznamo delovanja te, v glavnem primorske skupnosti, ki je bila najmnožičnejša in je tudi pustila številne sledi v tukajšnjih krajih tako med prvotnimi priseljenci kot med potomci (arhitekt Sulčič, gradbenika Bencič, glasbeniki, igralci, pisatelji, pevci, prevodi slovenske literature v kastiljščino itd.). Ponuja tudi podatke in analizira prebujenje različnih skupnosti v Argentini v zadnjih dveh desetletjih, v analizo so prav tako vključene representacije v slovenstvu med potomci priseljencev 19. stoletja. Primerja, kako dojemajo slovenstvo posamezniki in skupnosti kot kolektiv teh raznih valov imigracije glede na migracijske okoliščine, njihova socialna sestava itd.
Posebno zato je – kot rečeno za tiste, ki bi želeli izvedeti kaj več o tisti veliki skupini Slovencev, ki so se izselili pred italijanskim nasiljem – to delo v slovenskem prevodu, ki je enostavno bliže tej temi kot izvorna kastiljščina, priporočljivo.
Rok Fink
