OkrOgle obletnice

Pred 200 leti, 10. novembra leta 1819, je v Ljubljani umrl baron Žiga (Sigismundus) Zois, slovenski razsvetljenec, podjetnik, gospodarstvenik, ornitolog, mineralog, pisatelj, mentor in največji slovenski mecen vseh časov.

Zoisov življenjepis

Žiga se je rodil 23. novembra 1747 v Trstu veletrgovcu Michelangelu in Ivani Katarini Kappus pl. Pichelstein. Prvo izobrazbo je dobil v očetovi hiši. Ko je imel 14 let ga je oče poslal v Reggio Emilio (Italija) v zavod za laične gojence tamkajšnega semenišča, kjer se je učil italijanščino, nemščino, računstvo, risanje, arhitekturo in književnost. Leta 1765 se je vrnil v Ljubljano in svojo izobrazbo izpopolnjeval z branjem in potovanji.

Pri 21 letih je Žiga postal lastnik veletrgovine v Ljubljani, kmalu zatem je od očeta kupil železarno v Mislinji in fužinarske obrate v Bohinjski bistrici in Stari Fužini. Postopoma je kupoval rudnike, gozdove, fužine, plavže in posestva (med drugimi posestvi je bil lastnik gradu Brdo pri Kranju). Ko je imel komaj 30 let je bil že najbogatejši in najuglednejši graščak in podjetnik v Sloveniji.

Pri vsem bogastvu pa se Žiga ni vdal lahkomiselnemu uživanju. Poleg skrbnega vodenja poslov je čas izrabil za študij in kulturno delo.

Okoli leta 1780 so se v njegovi hiši začeli zbirati največji pesniki, pisatelji in razumniki, ki so uživali Zoisovo duhovno in materialno podporo.

V zadnjih letih življenja je zaradi napredovanja protina postopoma ohromel. Po prihodu Napoleonove vojske v Slovenijo in vzpostavitvi Ilirskih provinc je Žiga Zois doživel precejšen gospodarski polom. Umrl je v Ljubljani 10. novembra 1819. Pogreba pri svetem Krištofu se je udeležila velika množica ljudi, vodil ga je ljubljanski škof Avguštin Gruber.

Delo barona Zoisa

Slovenske zgodovine in kulture si skoraj ne moremo predstavljati brez znamenitega mecena Žiga Zoisa, barona Edelsteinskega. Bil je vsestranski človek – gospodarstvenik, razgledan naravoslovec z obširnim znanjem jezikov, mineralog, geolog, zoolog, botanik, poleg vsega tega pa je bil pomemben preroditelj in mecen slovenske kulture.

Gospodarstvenik

Trgovec: Žiga je bil lastnik veletrgovine in skladišč v Trstu in Ljubljani, kjer so poslovali in izvažali predvsem izdelke Zoisovih gorenjskih fužin (izvažali so celo v Brazilijo in Argentino).

Fužinar: Že leta 1770 mu je oče prepustil železarno v Mislinji, zatem je kupil še fužine na Javorniku, v Mojstrani, Bohinjski Bistrici in Stari Fužini. Z znanjem mineralogije in geologije je dosegel izboljšati izkoriščanje železne rude in zmanjšati porabo kuriva. V najboljših letih fužinarstva je imel skoraj 1000 zaposlenih.

Posestnik: Od očeta je dedoval grad Brdo pri Kranju. Graščina je bila fevdalno bivališče in družabno zbirališče, pa tudi kraj, kjer je Žiga uredil vrt in velik rastlinjak (pozimi ogrevan), kjer je gojil eksotične rastline. V Ljubljani je kupil dvorec na Bregu, dokupil zemljišča ob palači in jih preuredil v park v katerega je bilo zasajenih okoli 2.500 dreves.

Naravoslovec

Zois se je odlično spoznal na mineralogijo, kemijo, metalurgijo, rudarstvo in geologijo. Posvečal se je tudi zoologiji in botaniki.

Mineralog: Svojim delavcem v fužinah je naročal, naj zbirajo “zanimive kamne”. Njegova zbirka (ki šteje nad 5.000 mineralov, rud in kamnin) je ohranjena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Zoolog: V Nuk-u sta ohranjena dva zvezka Zoisovih ornitoloških zapisov: Ornitološki dnevnik (Ornithologisches Journal) in Nomenclatura carniolica, v katerih sta prvič zapisana slovenska imena za večino tedaj znanih vrst ptic v Sloveniji.

Kot zoolog in botanik se je Žiga zavzeto zanimal za človeško ribico. Imel je vedno vsaj po dva živa primerka v svojem kabinetu in ju opazoval.

Geolog

Zanimanje za geologijo je bilo povod, da je Zois financiral večkratne vzpone na Triglav, da bi preverili ali so kamnine vulkanskega ali morskega izvora.

Mentor in mecen

Žiga Zois se je zavzemal za ideale izobrazbe in vzgoje kot glavni pogoj za materialni in duhovni napredek. Razsvetljenski ideali so se kristalizirali v tvorbi “Zoisovega kroga”, kjer so se združevali nosilci tedanjih teženj po prenovi slovenskega jezika in narodne identitete.

V Zoisov krog so spadali Jurij Japelj, Blaž Kumerdelj, Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Feliks Anton Dev in drugi.

Zois je na prvo mesto postavil ureditev slovenskega knjižnega jezika: pripravili naj bi pravilno slovensko slovnico in izčrpan slovensko-nemški slovar. Prvo nalogo je uresničil Jernej Kopitar, drugo pa precej kasneje Cigale.

Kot razsvetljenski človekoljub je Zois čutil potrebo po poučnem berivu za preprosto ljudstvo. To je uresničil na Zoisovo pobudo Valentin Vodnik z “Veliko Pratiko”, ki je začel izdajati leta 1795. Temu namenu naj bi služil tudi prvi slovenski časnik, zato je Zois podpiral in financiral Vodnikove “Ljubljanske Novice”.

Z moralno in gmotno podporo je Zois pomagal Linhartu ustanoviti “Družbo prijateljev gledališča”, kjer je dozorela zamisel o “Kranjski komediji”. Linhart je – po avstrijski in francoski predlogi – priredil komediji “Županova Micka” in “Matiček se ženi”.

Žiga Zois je bil lastnik ene največjih in najbolje založenih zasebnih knjižnic v Sloveniji. Knjige je nabiral in kupoval na potovanjih po tujini. Tako sistematično zbrana knjižnica je bila izredno pomembna. Knjižnico je vodil Zoisov tajnik Jernej Kopitar, ki je postal največji slovenski jezikoslovec tedanje dobe in začetnik slavistike. Po Zoisovi smrti je knjižnico odkupila država za licejsko knjižnico v Ljubljani.

Ali ste vedeli?

. Da je po Zoisu poimenovana silikatna rudnina – cojzit? To rudnino je odkril Žiga Zois na Svinški planini.

. Da je bil zaradi svojih zaslug Žiga Zois izvoljen za častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani?

. Da je dal Zois sezidati v parku ob graščini stolpno uro, da bi železarji prihajali na delo ob pravem času?

. Da je Zois zasnoval invalidski voziček, s katerim se je lahko premikal po stanovanju, ko je zaradi bolezni ohromel?

. Da je bil Žiga Zois začetnik industrijske revolucije v Sloveniji?

. Da je “Zoisovo cesto” leta 1927 preuredil arhitekt Jože Plečnik, ki je tudi postavil Zoisovo piramido?

. Da je Zois s svojim tehničnim znanjem svetoval oblastem pri razvoju železarstva, plovbi po Savi in Ljubljanici ter pri izsuševanju Ljubljanskega barja?

. Da se v Sloveniji vsako leto podeli “Zoisova nagrada” in “Zoisovo priznanje” za dosežke v znanosti in razvoju, pa tudi štipendije za nadarjene dijake in študente?