Aleš Šteger spada med uspešnejše slovenske avtorje. Njegova dela so prevedena v številne jezike. Tudi v kastiljščino, prevajata jih Florencia Ferre in Julia Sarachu. Večkrat je že bil v Argentini, ob izidu prevoda dveh novih knjig, pesniške zbirke Testimonio in knjige zgodb Cuentos de la guerra, je znova prišel in imel bogat program predstavitev in številna branja. Po samo enem dnevu v Buenos Airesu je že bil na poti v notranjost in potem spet nazaj v Buenos Aires, kjer je bil med drugim gost festivala FILBA.
O nastopih v mestih Córdoba in Rosario nam je poslala poročilo Florencia Ferre:
V ponedeljek, 23. septembra, je Aleš Šteger obiskal Córdobo in se udeležil pogovora o svoji pesniški zbirki Testimonio, ki je izšla pri založbi Ciudad Gótica iz Rosaria v prevodu Florencie Ferre. Lektorica slovenščine v Córdobi Maja Kračun ter direktorica Escuela de Letras Cecilia Pacella sta dogodek organizirali v prostorih Pabellón Venezuela v kampusu Državne univerze v Córdobi. Pesnik Silvio Mattoni, ki na isti univerzi poučuje tudi filozofijo in je izvrsten literarni prevajalec iz francoščine in italijanščine, je srečanje otvoril s kritičnim branjem Štegrovega pesniškega dela. Novinarka in pisateljica Eugenia Almeida je nato vodila pogovor z avtorjem o nekaterih vidikih zbirke Testimonio in njegovega proznega dela Cuentos de la guerra. Na koncu sta avtor in prevajalka prebrala pesmi v izvirniku in prevodu navdušenemu in pozornemu občinstvu, ki je ob koncu dogodka z avtorjem in drugimi člani omizja uživalo v slovenskih slaščicah.
V torek, 24. februarja, je v mestu Rosario v impozantnem univerzitetnem prostoru ECU, nekdanji stavbi Banco de la Nación Argentina, potekala predstavitev knjige Testimonio. Avtor in založnik Sergio Gioacchini sta spomnila na Štegrovo dolgoletno prijateljstvo z mestom, na katerega prestižni pesniški festival je bil trikrat povabljen, in na najpomembnejše pesnike iz Rosaria. Koordinatorica prostora in literarna kritičarka Livia Vives je komentirala knjigo, avtor in prevajalka pa sta prebrala pesmi s performativnim prikazom, ki je sprožil navdušen aplavz.
Na obeh dogodkih je avtor podpisoval izvode knjig Testimonio in Cuentos de la guerra.
Nato so sledili dogodki v Buenos Airesu:
V sredo, 25. septembra, je Aleš na Univerzi v Buenos Airesu predstavil knjigo Cuentos de la guera (zbirko zgodb o vojni iz obsežnejšega romana Neverend) v prevodu Julie Sarachu, ki je v dvojezični izdaji izšla pri založbi Gog y Magog. Dogodek je potekal na Filozofski fakulteti, kjer vodi lektorat slovenščine Tjaša Lorbek. Po njenih uvodnih besedah sta pogovor s pisateljem vodili Julia in predstavnica založbe Vanina Colagiovanni. Nato je sledilo branje ene od zgodb, Aleš je bral po odstavkih v izvirnem jeziku, Julia pa vzporedno svoj prevod v kastiljščino. Naj omenim, da je ves pogovor z Alešem potekal v kastiljščini, saj odlično obvlada jezik. Pripovedoval je, kako je prišel do pisanja v mladih letih, kako do Argentine in drugo, tudi udeleženci so imeli nekaj vprašanj, dogodek pa se je zaključil s prodajo in podpisovanjem knjig. Udeležba je bila številčna; na povabilo so se odzvali študenti lektorata in slovanskih književnosti, člani naših domov, npr. AME Triglava, bivši obiskovalci lektorata, skratka učilnica je bila polna do zadnjega kota.
Na žalost je zaradi stavke na univerzi odpadel del programa, naslednji dan bi namreč Aleš moral gostovati na katedri slovanskih književnosti pri dr. Eugeniu Lópezu Arriazuju, prav tako na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu.
V okviru mednarodnega literarnega festivala FILBA se je predstavil dvakrat. Najprej v petek, 27. septembra, zvečer v baru Rodney v četrti Chacarita. Majhen lokal, tako nabit, da se dihati ni dalo, ki se večkrat uporablja za manjše koncerte in psevdokulturne večere, je bil med drugimi izbran za ta dogodek, na katerem se je predstavilo pet pesnikov, med njimi dva iz tujine, in sicer Ekvadorka Yuliana Ortiz Ruano ter Aleš. Šteger je bral svoja dela v prevodu, razen zadnjega, ki je vseboval pet kratkih delov, in ga je prebral najprej v slovenščini in potem v prevodu.
Naslednji dan se je prav tako v okviru FILBA predstavil v Microgalerii, tokrat v četrti Palermo. Tako kot prejšnji večer sta bila tu dva tuja gosta, poleg Aleša še Haitijec Makenzy Orcel. V tem istem prostoru se je lani predstavil tudi pesnik Uroš Prah. Zanimiv eksperiment so priredili: pesniki so posneli, kar bi brali, in posnetke poslali vnaprej uredništvu, uredništvo je posnetke posredovalo izbranim bralcem, ki so slišano homofonično prevedli, in nato svoje prevode prebrali na dogodku. Na koncu je prebral pesnik pravilen prevod in večkrat je šlo občinstvu na smeh, ko je po izmišljenem »prevodu« spoznalo pravilnega.
Aleš je bil v soboto, 28. septembra, povabljen tudi na Konferenco slovanskih študijev. V tretjem nadstropju kulturnega centra Centro Cultural de la Cooperacion v ulici Corrientes je skupaj s Julio Sarachu predstavil knjigo Cuentos de la guerra. Zelo zanimiv je bil cel dogodek. Julia je bila soorganizatorka teh »Jornadas de Estudios Eslavos« kot članica Sociedad Argentina Dostoievski in profesorica na katedri za slovanske književnosti na Univerzi v Buenos Airesu. V petek je koordinirala okroglo mizo o filmu in vzgoji v slovanskem svetu, tema njenega prispevka pa je bila primerjalna analiza filmov Bojna ladja Potëmkin (1925) Sergeja Eisensteina in Strogi mladenič (1934) Abrama Rooma kot izrazov dveh različnih ideoloških trenutkov v kontekstu sovjetskega režima.
Z Alešem Štegrom smo opravili tudi pogovor:
RF: Aleš, kdaj si bil nazadnje tu?
AŠ: Zadnjič sem bil v Argentini 2011.
RF: Kako je prišlo do tega projekta in novega obiska?
AŠ: Sem me je pripeljala literatura in mnoga prijateljstva. V Argentini sta izšli dve moji knjigi v španskem prevodu in obe prevajalki, Julia Sarachu in Florencia Ferre, sta skupaj z založbama Ciudad Gótica in Gog y Magog in z lektorati slovenskega jezika sestavili zelo intenziven program, številna srečanja in predstavitve. Zame je ta obisk zelo čustven, saj se v Argentini ne čutim tujca, tukaj imam kar nekaj prijateljev in bralcev, pred leti sem prevajal pesmi Olge Orozco, sedaj prevajam pesmi Borgesa. Obenem se srečujem z množico intimnih človeških usod, od potomcev slovenskih priseljencev do ljudi, ki pridejo na branja in se jih moji teksti enostavno dotaknejo, jih odprejo in mi pripovedujejo svoje zgodbe. To so krasni, nepozabni trenutki. Srečal sem tudi argentinske avtorje, recimo cenjeno in drago Alejandro Laurencich, in ta srečanja mi razpirajo velike spremembe, politične in kulturne, ki se dogajajo trenutno v Argentini.
RF: Gotovo je bilo naporno, a poleg obveznosti si najbrž še kaj drugega počel, obiskal …
AŠ: Seveda, zelo me zanima umetnost v Argentini, ustvarjanje mladih, muzeji, in galerije. V Cordobi sem se ustavil recimo v antropološkem muzeju in bil navdušen nad pletenjem z žitom tamkajšnjih avtohtonih prebivalcev, v Rosariu sem gostoval na lokalni televiziji in srečal mnoge stare prijatelje, saj sem tam pred leti bil večkrat gost njihovega mednarodnega pesniškega festivala.
RF: Pišeš neprestano, potuješ. Kje si bil oz. boš v tem letu? Kaj ustvarjaš v tem času, kaj načrtuješ?
AŠ: Ravno zaključujem roman. Imenoval se bo Ogenj, to je roman o Jugoslaviji, o izničenju spomina in revoluciji, ki na koncu požre svoje otroke, o nezmožnosti revolucije. Letos me še čaka nekaj poti, kmalu bo knjižni sejem v Frankfurtu, v novembru bom gostoval v ZDA. Veliko nastopam v zadnjih letih skupaj z izjemnim akordeonistom Juretom Torijem, imava pesniško-glasbeni ritual in pripovedovalsko predstavo o mojem dedku v primežu zgodovine. Upam, da bova kdaj v prihodnje skupaj obiskala tudi Argentino, mislim, da bi predstava in Juretova glasba lahko dosegli srca tukajšnjih ljudi, še posebej slovenske skupnosti v Argentini.
RF: V katere jezike so že prevedena tvoja dela?
AŠ: V številne jezike, par knjig imam recimo tudi na Kitajskem, več kot deset knjig v nemščini, posebej sem vesel knjige pesmi v francoskem prevodu, ki ga je letos izdala založba Gallimard. Poznajo me kot pesnika, a vse bolj tudi kot romanopisca, prozaista. To leto bo recimo izšel še španski prevod knjige novel Bogovi se nam smejijo v prevodu Florencie Ferre v Mehiki.
RF: Pa pojdimo na nekaj drugega … Kako doživljaš Argentino? Opažaš razliko med zadnjim obiskom?
AŠ: Argentino doživljam kot deželo izjemnih socialnih in političnih oscilacij, krize se zmeraj znova zamenjajo z obdobji blagostanja. Ko sem prvič prišel v Argentino 1999 je bila tukaj velika kriza in sedaj je ponovno med ljudmi čutiti veliko stisko. Po drugi strani pa je Argentina dežela zelo trdnih, upornih ljudi, ki reflektirajo dogajanje in ki ne dovoljujejo, da jih posrka pozaba zgodovinskih lekcij. Spomnim se pogovorov z izjemnim argentinskim pesnikom Juanom Gelmanom, ki je moral zbežati iz Argentine in mu je bil v času diktature umorjen del družine. Šele veliko kasneje je izvedel, da ima vnukinjo, ki je bila ukradena umorjenim staršem. To so izjemno tragične zgodbe, v njihovem ozadju pa je želja, potreba ljudi po resnici. In to potrebo, to nujo po resnici in po tem, da se življenjske zgodbe, tragične in tiste srečne, delijo z drugimi, srečujem pogosto v Argentini.
RF: Hvala lepa, Aleš, in upamo, da kmalu na svidenje!
Rok Fink
Lektorirala: Tjaša Lorbek
Intervju z avtorjem za “ECOS DE ESLOVENIA” v kastiljščini:
Fotografije posredovali Tjaša Lorbek, Florencia Ferre, Julia Sarachu, Aleš Šteger, podpisani ter drugi udeleženci dogodkov.