Pravilni odgovor je iz Dolenjske. Kako pa to? Saj grem vendar na Dolenjsko! Pravilo predložnih parov na-s/z in v-iz, ki ga poznamo iz šole, še vedno drži. Če se peljete na Bled ali na Ptuj, se boste vrnili z Bleda ali s Ptuja. Če se peljete v Ljubljano, pa se boste vrnili iz Ljubljane. Ali je Dolenjska torej izjema?
Nekatera krajevna imena na -sko/-ško/-čko (Dolenjsko, Kozjansko, Hrvaško, Goričko) so sčasoma končnice srednjega spola zamenjala s končnicami ženskega spola -ska/-ška (Dolenjska, Hrvaška), kar je povzročilo mešanje oblik srednjega in ženskega spola pri sklanjanju ter s tem posledično tudi predlogov.
| SREDNJI SPOL | ŽENSKI SPOL | DEJANSKA RABA | ||
| Dolenjsko |
+ |
Dolenjska |
= |
Dolenjska |
| z Dolenjskega | iz Dolenjske | iz Dolenjske | ||
| Dolenjskemu | Dolenjski | Dolenjski | ||
| na Dolenjsko | v Dolenjsko | na Dolenjsko | ||
| na Dolenjskem | v Dolenjski | na Dolenjskem | ||
| Dolenjskim | Dolenjsko | Dolenjsko |
Danes se tako oblike za srednji spol uporabljajo večinoma le v mestniku (Živim na Dolenjskem) in tožilniku, če pred imenom ni nobenega prilastka (Šla je na Dolenjsko vs. Šla je v svojo rodno Dolenjsko), v starejšem jeziku pa so se tudi v drugih sklonih, na primer v rodilniku (Prihaja z Dolenjskega). Pravilno je torej reči iz Dolenjske ali z Dolenjskega, nikakor pa ne z Dolenjske. Enako velja za druga podobna imena, kot so Norveška, Madžarska, Škotska itn.
Tjaša Lorbek
