Pred nami so tedni poletnega oddiha, ko z dvojno številko nekoliko predahne tudi Naša luč. Kakor je tedenski utrip naravnan na dan počitka, na nedeljo, tako tudi skozi delovno leto z veseljem pričakujemo počitniški čas. To je vedno priložnost, da se umirimo in počnemo stvari, ki jih v siceršnji naglici ne moremo.
V poletnih mesecih tudi Slovenija postane nekoliko bolj domovina. Mnogi njeni prebivalci sicer odhajajo na dopust v druge države, vanjo pa prihajajo njeni sinovi, ki živijo zunaj državnih meja, da se naužijejo lepot in domače govorice. Prireditev Dobrodošli doma, ki nam je predstavila krasne kraje v zaledju Brežic, je že za nami. Prihaja prva nedelja v juliju. Računamo na slovenske duhovnike, da bodo v svojih farah opozorili na rojake, ki živijo širom sveta in ki jih imamo še posebej v mislih na nedeljo Slovencev po svetu. Vsi, ki si želimo neposrednega stika, pa smo povabljeni na Svete Višarje, da se 5. avgusta na romanju treh Slovenij vključimo v tradicionalni program, obenem pa bo priložnost, da rečemo prijateljsko besedo o tem in onem.
Krasno bi bilo, če bi mogli svoje razmišljanje nadaljevati v veselem, počitniškem ključu, a stvaren pogled zahteva, da kljub poletju pogledamo tudi manj prijetno plat te naše ljube domovine. V Sloveniji končuje svoj mandat še ena vlada, ki zaradi notranjih razprtij, prevelikih apetitov in političnih kalkulacij ni zdržala do konca. Čeprav je bila sestavljena iz strank, ki so si ideološko podobne kot jajce jajcu. Razpisane so bile predčasne volitve, ki so spet potrdile nenavadno željo Slovencev, da bi šli naprej v vzvratni prestavi. Kar dve tretjini volivcev je znova obkrožilo stranke, ki državo zavirajo v razvoju, ki niso zmožne nobenih resnih reform in ki nam (razen kratkih presledkov, ko je bila vključena tudi kakšna pomladna stranka) vladajo že skoraj trideset let, če odštejemo pol stoletja njihove predhodnice.
Veliko vprašanje je, če bo pred izidom naslednje številke že jasno, kdo nam bo vladal prihodnja leta. Poleg neperspektivnih rezultatov na splošno in množice nepomladnih strank, ki so prišle v parlament in ki se razlikujejo samo po fasadi, ima naša država tudi zelo zapletene in dolgotrajne postopke, ki vodijo do nove vlade. Nobena koalicijska kombinacija ne bo optimalna, saj se volivci nikakor ne zmorejo odločiti za spremembo oblasti, ki bi bila po toliko letih ne samo dobrodošla, ampak nadvse nujna. Če je dolgo na položaju, se vsaka oblast spridi, taka, ki je že v izhodišču slaba, pa še toliko bolj. Dokler se ne izkaže drugače, nam kljub vsemu ostane upanje, da se bo do jeseni uresničila – če že dobrih možnosti ni – vsaj najmanj slaba izmed vladnih koalicij.
Tak je ta naš svet. Včasih svetlejši, drugič temačnejši. Zlepa nismo povsem brez skrbi, a vseeno je prav, da ne izgubimo optimizma in da se svetlih stvari veselimo. Ena od teh je tudi čas dopustov in oddiha. Varno in mirno na vseh vaših poteh!
Lenart Rihar
Naša luč, julij-avgust 2018
