Nadaljujemo izlet po Sloveniji! Za tokratni sprehod je vodič naš dober prijatelj Renato Podberšič, ki nas vabi v njemu najdražje kraje. Naš cilj je:
GORIŠKA
Sam pogosto trdim, da je to najlepša slovenska dežela. Na severu Primorske, ob italijanski meji, med morjem ob Tržaškem zalivu na jugu in obronki Julijskih Alp na severu. Geostrateški položaj, mila klima in rodovitna zemlja so tod omogočali dobro življenje že v antiki. Mimo je vodila že stara rimska cesta med Oglejem (Aquileia) in Ljubljano (Emona).
Gorica, stoletno središče Goriške, je danes sicer v Italiji, a tik ob državni meji. To staro mesto si velja ogledati v vseh letnih časih, prvič se omenja že leta 1001. Sredi mesta je glavni trg Travnik (Piazza grande) s cerkvijo sv. Ignacija in Neptunovim vodnjakom. Stara srednjeveška ulica Raštel pa nas pripelje na goriški grad, ki je danes urejen kot muzej. Ta leži na hribčku (gorici), ki je dala mestu tudi ime (več na : http://www3.comune.gorizia.it/turismo/sl). Na slovenski strani meje je po drugi svetovni vojni zraslo novo mesto, Nova Gorica. Velja poskusiti domačo primorsko hrano (jota, polenta, testenine), vse skupaj pa zaliti z odličnimi primorski vini (več na: https://www.novagorica-turizem.com/). Za ljubitelje kolesarstva velja izpostaviti številne urejene poti, za tovrstne sladokusce je še najbolj zanimiva nova kolesarska pot ob reki Soči, ki vodi iz Solkana proti severu, do vasi Plave.
Na Goriškem si velja ogledati frančiškansko cerkev na Kostanjevici oz. na Kapeli nad Novo Gorico. V kripti pod cerkvijo iz 17. stoletja se nahaja prava pravcata kraljeva grobnica. Tam so namreč pokopani poslednji člani francoske kraljeve rodbine Burbonov, zato nekateri Kapelo imenujejo tudi »mali St. Denis«. Po julijski revoluciji 1830 so jih pregnali iz Pariza, nekaj let so se potepali po Evropi (Škotska, Praga), na koncu so zatočišče našli v Gorici pri grofu Coroniniju (več informacija na: http://www.samostan-kostanjevica.si/sl).
Velja se povzpeti, lahko z avtomobilom ali peš, na bližnjo Sveto Goro (682 m) nad Solkanom, kjer kraljuje mogočna romarska bazilika. Tam se je mladi pastirici Urški Ferligojevi davnega leta 1539 prikazala Marija in ji prenesla naročilo, naj ji ljudstvo tam sezida cerkev. Tako svetogorska Marija že stoletja vabi vernike od blizu in daleč v svoje naročje. Lahko si ogledamo še Marijanski muzej in poskusimo odlične jedi v bližnji restavraciji (več na: http://www.svetagora.si/).
Goriška je še posebej trpela med prvo svetovno vojno, ko so te kraje zaznamovali spopadi na soški fronti. V zadnjih letih se je začelo urejanje nekdanjih frontnih položajev (kaverne, jarki, topniški položaji). Morda najboljši vpogled v tedanje dogajanje dobimo na Sabotinu (609 m), do koder se lahko povzpnemo z avtomobilom preko Goriških Brd ali peš iz Solkana. Tik pod vrhom nas pričaka okrepčevalnica z odlično postrežbo in majhnim muzejčkom, kjer lahko najamemo tudi lokalnega vodnika (več na: http://www.sabotin-parkmiru.si/).
Iz Nove Gorice pa se lahko odpravimo še onkraj smaragdne Soče v čudovit gričevnati svet Goriških Brd, ki jim nekateri pravijo tudi slovenska Toskana. Tam občudujemo obnovljene briške vasice, številne cerkve na gričkih in grad Dobrovo. Vse je obdano z vinogradi ter oljčnimi in sadnimi nasadi. Ta del Goriške je znan po dobri kulinariki in izjemnih lokalnih vinih (več na: https://www.brda.si/).
Želimo vam lep izlet in dobrodošli na Goriškem!
Renato Podbersič
