Hodite na Ramon Falcon in na Pristavo, a občasno zaidete tudi v San Justo ter v Lanus in v Slovensko vas? Živite na Ezeizi ali v Ezeizi?
Jezikovnega pravila, ki bi popolnoma urejalo rabo predlogov na in v pri zemljepisnih imenih, žal ni. Kadar smo v dvomih, si pomagamo s priročniki, kot so Slovenski pravopis, Slovenska krajevna imena, Krajevni leksikon Slovenije, Slovenska krajevna imena v Italiji in Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Ko iskanega kraja tudi tam ne najdemo, se obrnemo na prebivalce kraja. Če Jeseničani pravijo, da živijo na Jesenicah in ne v Jesenicah, potem jim ne bomo oporekali. Odločitev za en ali drugi predlog je večinoma zgodovinsko pogojena, odvisna je od prostorske logike oziroma zemljepisnih lastnosti kraja, kot so jih dojeli govorci. Krajevno rabo, torej različico, ki jo prebivalci kraja najpogosteje govorijo in pišejo, upoštevajo tudi jezikoslovci pri sestavljanju slovarjev in leksikonov.
Za države navadno uporabljamo predlog v (v Slovenijo, v Argentino), izjeme so države in druga zemljepisna imena, ki se končajo na -ska/-ška/-sko/-čko (na Madžarsko, na Hrvaško, na Kozjansko, na Goričko). Tudi za mesta običajno uporabljamo predlog v (v Ljubljano, v Buenos Aires), a ne za vsa. Morda zato, ker se nanje vzpenjamo (na Ptujsko Goro), ker so sredi vode ali ob njej (na Bled, na Otočec)? Za vzpetine in vode uporabljamo namreč predlog na (na Triglav, na Sočo), podobno tudi za večino otokov in otoških držav (na Kubo, na Tenerife).
Zadnjo besedo imate vi in vaši sokrajani!
Ezeize, San Justa, Lanusa in drugih manjših argentinskih krajevnih imen v slovenskih jezikovnih priročnikih ne bomo našli.
San Justo, Lanus, Slovenska vas itd. so poimenovanja za naselja oz. mesta in za ta v slovenskem jeziku običajno uporabljamo predlog v, zato so manj vprašljiva. V primeru Ezeize pa težnji po rabi predloga na najverjetneje botruje asociacija na letališče in slovenski Brnik, saj rečemo, da gremo na letališče oz. na Brnik. Tudi za naselji Spodnji in Zgornji Brnik, ki ležita v neposredni bližini letališča, krajani uporabljajo na.
Za ulice je, sodeč po Slovenskem pravopisu ter Slovarju slovenskega knjižnega jezika, mogoča raba obeh predlogov (na Prešernovi ulici ali v Prešernovi ulici). Če je Ramon Falcon oz. Coronel Ramón Lorenzo Falcón ulica, potem lahko rečete, da hodite na Ramon Falcon ali v Ramon Falcon. Če pa bi bila Ramon Falcon cesta ali avenija, potem bi bila edina pravilna izbira predlog na.
Pristava je ime več slovenskih krajev in pri teh se uporabljata oba predloga, tako v kot na. Spomnimo, da je pomen pristave nekdaj hiša, manjši grad z gospodarskimi poslopji in zemljiščem, pripadajoča zlasti graščini. Ker gre v vašem primeru za ime društva, ne zemljepisno ime, ste najbrž po analogiji živel je na pristavi izbrali predlog na, zato rečete, da greste na Pristavo.
Slovenski priseljenci so se pri rabi predlogov za argentinska zemljepisna in druga imena naslonili na slovensko jezikovno tradicijo, ki so jo prinesli čez ocean, in se je tudi držali.
Tjaša Lorbek in Maja Kračun
