Okrogle obletnice, kot tudi zlate in srebrne, radi proslavljamo na poseben način. Tako se je letos zgodilo ob 25. obletnici prvega obiska slovenskega kantavtorja Andreja Šifrerja.
”Daljnega“ leta 1993 je bil ta obisk velikega pomena za takratno slovensko mladino v Argentini in za celotno našo skupnost. Mladi smo poznali in peli vse njegove pesmi, on pa je o nas komaj kaj vedel … A vseeno je prišel in v treh tednih spoznal in vzljubil našo skupnost. Trije koncerti v Buenos Airesu, obisk v Mendozi in Barilochah, razna srečanja, osebni pogovori, itd. so bili podlaga za medsebojno prijateljsko vez. Po tem obisku je v Sloveniji izdal ploščo Ole, ole, ole … iz Buenos Airesa s posnetki koncertov iz naših domov.
Kasneje je tudi argentinskim Slovencem posvetil pesem “Brazgotine srca” v kateri pravi…
“Videl sem čas, ki ne zaceli vseh ran.
Pil solze, ki so tekle zaman.
A domovina je sla, ki je doma v brazgotinah srca!”
Andrej je pisal še naprej, izdajal nove plošče, njegova pesem “Za prijatelje” pa je postala taka uspešnica, da je že narodna pesem.
Po 17 letih je ponovno prišel med nas, predvsem na obisk k bolnemu prijatelju Blažu Mikliču in imel tudi dva koncerta.
Letos, ob srebrni obletnici prvega obiska, pa se je zopet odzval na povabilo in prišel v Argentino. V soboto 14. aprila je imel prvi koncert in sicer v Mendozi, kamor sta ga spremljala Martin Križ in Toni Oblak. Mendoška skupnost jih je zelo lepo sprejela in gostila. O tem obisku ste lahko že brali v prejšnji številki Svobodne Slovenije. Glavni nastop pa je imel v soboto, 21. aprila, v Našem domu v San Justu.
Pri večerji pred koncertom, ki je bila na velikem domovskem dvorišču, se je že zbrala množica 400 poslušalcev, ki so se kasneje pomaknili v gornjo dvorano. Seveda, vse se je malo zavleklo in kot je sam Andrej povedal, bi morali datum na plakatih zamenjati za nedeljo 22.4, saj je koncert pričel šele ob 23.30 uri. Dvorana je bila nabito polna, prav tako stojišče in balkon, navdušenje je raslo in končno, po uvodu Nadje Miklič, se je Andrej predstavil na odru in zapel pesem “Za prijatelje”.
Bil je enkraten koncert z lepo mešanico starih komadov in novih uspešnic iz njegove zadnje plošče “40 let norosti”. Med pesmi pa je vpletel anekdote in spomine na prvi obisk med nami ter uvod ali razlago o tem, kako je nastala katera izmed pesmi. Niso manjkale klasične: “Vse manj je dobrih gostiln”, “Ostani z nami”, “Gorska roža”, ob katerih so se slišali tudi naši glasovi. Tokrat nismo mahali z vžigalniki pač pa s telefončki…
Zanimivo je bilo poslušati njegovo razmišljanje o migrantih v Sloveniji in posledično, kako je nastala pesem “Ramona“. V njej opisuje zgodbo dominikanske žene, ki je, po raznih križih in težavah, prispela v Slovenijo in sedaj dela kot natakarica v Ljubljani. “Zakaj se slabe stvari gode dobrim ljudem?” poje v njej.
Zelo poseben trenutek pa je bil, ko je opisal, kako sta se spoznala z Blažem Mikličem in kako je ta s strastjo želel in tudi dosegel, da je Andrej prišel v Argentino. Ob prvem obisku je tudi stanoval pri Mikličevih in tam se je počutil kot doma, saj je zanj materinsko skrbela gospa Francka Miklič, s katero sta se še v loškem narečju pogovarjala… Nato je zapel pesem “Za Blaža”, ki jo je napisal po njegovi prerani smrti, obenem pa se je na velikem ekranu predvajal film z Blaževimi slikami in videoposnetki (izvrstno delo Marjana Loboda ml.).
Proti koncu pa je zapel pesem “Oče naš” v kateri prosi, da bi razsodnost zmagala in da bi politiki opustili osebne razprtije ter vsi skupaj delali v dobro slovenskega naroda. Ob tej pesmi pa je bila posebnost v tem, da se je sinhronizirano predvajal animirani film, ki ga je za to pesem mojstrsko ustvaril Marko Magister.
Por dveh urah koncerta je Andrej Šifrer prepustil oder skupini Hrast, katero sestavljajo: Milan Magister, Mihi Klemen, Andrej Kocmur, Nejko Skubic, Ivi Korošec in Goran Magister. Pozno je že bilo (ali zelo zgodaj, kakor se vzame …) a nihče se ni premaknil s svojega sedeža. Hrastovi fantje so nam solidno in občuteno podali znane slovenske in argentinske pesmi, katere smo jih spremljali s ploskanjem in petjem.
Ob koncu pa se jim je pridružil še Andrej in, so nam podali “Vse manj je dobrih gostiln” in “Ostani z nami”. Na posebno željo Milana Magistra pa sta z Andrejem zapela pesem “Ko zvonovi zapojo”. Bila je res, kot jagoda na torti, s katero smo zaključili ta nepozaben večer.
Ob koncu se je gost večera prisrčno in ganjen zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je bil njegov obisk tako lepo in skrbno pripravljen. Zahvalil se je najprej skupini fantov, ki so ga tudi tokrat povabili in organizirali njegovo tretjo turnejo pod Južnim križem: Martin Križ, Toni Oblak, Marko Kržišnik in Dominik Oblak. Posebno se je zahvalil družini Tini in Tonija Oblaka, za topel sprejem in nastanitev. Zahvalil se je tudi odboru Našega doma San Justo, kuharicam in množici mladih strežnikov, ki so poskrbeli za izvrstno večerjo in odlično postrežbo.
Več kot triurni koncert, prijateljsko vzdušje, skupno prepevanje, obujanje spominov, prijetna presenečenja, in še in še…
Upajmo, da se bo kmalu kaj takega spet ponovilo!
D.O.