Po poteh prednikov – 36 dni, ki jih ne bomo pozabili

»In peli bomo, dokler bomo govorili, slovensko govorili in zato dvakratno peli.«

Letos smo imeli posebno priložnost, da smo spremljali skupino RAST LV, štirinajst mladih argentinskih Slovencev, na njihovem potovanju v Slovenijo. Ana, Anne, Kate, Juampi, Sebi, Santi, Santi, Juli, Ivana, Sofi, Valen, Ivan, Mile in Lu zaključujejo svoje šolanje na slovenskem sobotnem srednješolskem tečaju v Argentini. Zadnje leto njihovega šolanja pa je bilo nekoliko drugačno: namesto običajnih učilnic, zvezkov in domačih nalog jih je čakala pot v Slovenijo – v deželo njihovih prednikov.

Skupaj z nami, voditelji Mile, Gabi, in Tomi, se je 24. junija začelo 36 dni, v katerih smo prehodili ogromno kilometrov, obiskali številne kraje, spoznali veliko ljudi, se veliko smejali, veliko hodili po planinah, plesali, peli in nenazadnje pojedli veliko sladoleda. Predvsem pa smo Slovenijo doživeli na način, ki ga ni mogoče opisati samo z besedami.

Najprej Rim, nato Slovenija

Naše potovanje se je začelo z dvodnevnim postankom v Rimu. Poleg vseh znamenitosti, ki jih ponuja večno mesto, smo obiskali tudi Veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu, kjer nas je prijazno sprejel veleposlanik Franc But, kar je bilo za mlade zanimiv uvod v svet Slovenije zunaj njenih meja.

Iz mrzle Argentine v res vročo Evropo in celodnevno ogledovanje znamenitosti … tako smo začeli naše potovanje.

Toda naš glavni cilj je bil jasen. Po dveh dneh v Rimu smo se odpravili proti Sloveniji.

In končno je prišel trenutek, ko je tisto, kar so poznali iz pripovedovanja staršev in starih staršev, iz fotografij, knjig, zemljevidov in pouka slovenščine, postalo resnično.

Slovenija ni bila več samo beseda.

Bila je pred njimi.

Dva tedna slovenščine – tokrat v Sloveniji

Prva dva tedna bivanja v Sloveniji sta bila namenjena jezikovnemu tečaju, ki ga je pripravil Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Po letih učenja slovenščine v Argentini je bila to posebna izkušnja: slovenščino so lahko uporabljali ves dan, v okolju, kjer jo ljudje govorijo vsak dan in kjer je postala naravni del njihovega vsakdana.

Za mlade, ki se slovenščine učijo v Argentini, je takšna izkušnja še posebej dragocena. Jezik, ki je bil do takrat povezan s sobotno šolo, učitelji, družinskimi običaji in slovenskimi društvi, je nenadoma postal jezik okolice.

V tem obdobju smo se vsi udeležili tudi izletov, ki jih je pripravila poletna šola, katerih cilj je bil spoznati nekatere najbolj znane kraje v Sloveniji, kot so Velika planina, Piran, Bled in mnogi drugi …

Po dveh tednih učenja in predstavitve kulturnega programa na “Argentinskem Večeru”, ki ga je organizirala šola, se je skupina za pet dni razšla, tako da je vsak imel priložnost obiskati svojo družino in prijatelje v Sloveniji. Za nekatere je bilo to prvo srečanje z družinskimi člani, ki jih do takrat morda niso poznali ali pa so jih poznali predvsem iz pripovedovanja. Tudi ti trenutki so bili pomemben del potovanja – saj Slovenija za naše mlade ni samo dežela prednikov, ampak tudi dežela ljudi, s katerimi jih povezujejo družinske in prijateljske vezi.

Po tem kratkem “počitku” smo se spet srečali (tokrat v Dijaškem domu Rakovnik) in začel se je zadnji in najbolj zaseden del potovanja. Čakali so nas trije tedni polnega programa.

Po vsej državi

Naš urnik je bil poln.

Obiskali smo Bled, kjer se je pred nami odprla ena najbolj prepoznavnih slovenskih podob. Plavali smo v Portorožu, obiskali Piran, spoznali Maribor in najstarejšo trto na svetu in jedli krofe na Trojanah. Streljali smo z lokom blizu Škofje Loke, državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch pa nas je povabila na obisk njenega rojstnega kraja, Novega mesta in nato na SUPanje po reki Krki. Kot pripravo na Triglav smo se povzpeli na Debelo peč, večkrat smo si ogledali Ljubljano, da smo se v njej počutili kot domačini. Udeležili smo se tudi maše na Brezjah, ki jo je obhajal mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl, ter obiskali še druge kraje, kjer smo lahko Slovenijo spoznavali iz različnih perspektiv.

Obisk, ki ga moramo izpostaviti, je Kočevski Rog in Jama pod Macesnovo Gorico. Z neprecenljivim vodstvom državne sekretarke dr. Helene Jaklitsch in patra Marka Pavliča smo obiskali ta pomembni kraj za slovensko zgodovino in še bolj za našo zgodovino. Bil je resnično močan trenutek, poln čustev, premišljevanja in tišine. Tam smo imeli majhen križev pot in molili za vse tiste, ki so izgubili življenje pri obrambi svojega naroda in tam počivajo.

»In peli bomo …«

Poseben del programa je predstavljal kulturni program, ki so ga mladi pripravili že v Argentini.

Skupina je svoj kulturni program predstavila kar petkrat: v Ljubljani v Zavodu sv. Stanislava ob 32. Taboru Slovencev po svetu, ponovno v Ljubljani v okviru Argentinskega večera na Mladinski poletni šoli, nato pa še v Šentjoštu, Podgori in Logatcu.

Program je povezal slovensko in argentinsko kulturo. Mladi so peli slovenske in argentinske pesmi, plesali, recitirali in s tem predstavljali skupnost, iz katere prihajajo.

Njihov slogan je bil: »In peli bomo, dokler bomo govorili, slovensko govorili in zato dvakratno peli.«

V njem je pravzaprav zajeto bistvo njihovega potovanja.

V Argentini govorijo slovensko, ker so jih tega naučili starši, stari starši, učitelji in skupnost. Po prihodu v Slovenijo pa je ta jezik dobil nov prostor in nov pomen. Postal je živa povezava med dvema domovinama, med preteklostjo in sedanjostjo, med družinsko zgodbo in njihovo lastno izkušnjo.

Srečanja, ki so pustila pečat

Med potovanjem smo imeli tudi čast, da nas je v ljubljanski nadškofiji prijazno sprejel škof msgr. Stanislav Zore.

Obiskali smo tudi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, kjer smo se srečali z ministrom Kajzerjem, ter Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer smo se srečali z ministrico Suzano Lep Šimenko in državno sekretarko Heleno Jaklitsch.

Takšna srečanja so mladim omogočila, da Slovenijo spoznajo tudi skozi njene institucije in ljudi, ki skrbijo za odnose s Slovenci po svetu.

A Slovenija ni bila samo šola, uradni obiski in kulturni nastopi. Bila je tudi zabava.

Udeležili smo se dveh veselic – ene s skupino Gadi in druge z ansamblom Modrijani. Tudi takšni večeri so bili pomemben del spoznavanja slovenskega načina življenja. Glasba, ples, druženje in veselje so nam pokazali še eno plat Slovenije.

Na vrh Triglava

In potem je prišel Triglav.

Vzpon na najvišji slovenski vrh je bil brez dvoma eden najpomembnejših trenutkov celotnega potovanja. Bil je dolg. Ni bil lahek. Bili so utrujeni, nekateri so imeli tudi strah pred višino. Toda kljub vsemu smo šli naprej.

Korak za korakom.

In na koncu smo vsi prišli na vrh.

Za skupino mladih Argentincev slovenskih korenin je imel vzpon na Triglav še poseben pomen. Triglav ni bil samo gora, ki smo jo želeli osvojiti. Je eden najmočnejših simbolov Slovenije in del predstave o domovini, ki so jo mladi dolga leta spoznavali daleč stran, v Argentini. Poleg tega, kot pravi pregovor, “nisi pravi Slovenec, če vsaj enkrat v življenju nisi bil na Triglavu”.

Zato je bilo na vrhu težko razmišljati samo o utrujenosti.

Bil je občutek: uspelo nam je. Smo doma.

To je trenutek, ki ga nihče od nas ne bo pozabil.

In za konec – Soča

V zadnjem tednu smo se odpravili še na rafting po Soči v okolici Bovca. Po vseh prehojenih kilometrih, obiskih, nastopih, učenju in doživetjih je bila Soča popoln zaključek našega bivanja.

Veliko smeha, veliko vode in še ena skupna dogodivščina.

Če je bil Triglav simbol vztrajnosti, je bila Soča simbol veselja in sproščenosti, s katerima smo zaključili naše skupno potovanje.

36 dni, ki nam bodo ostali v spominu

V 36 dneh smo videli ogromno Slovenije. Hodili smo veliko. Včasih tudi preveč. Spoznavali smo kraje, ljudi in običaje. Nastopali smo, se učili, peli, plesali in recitirali. Spoznavali smo slovensko mladino in sklepali nova prijateljstva. Srečali smo sorodnike in prijatelje. Uživali smo na veselicah, vzponih, izletih in raftingu.

In jedli smo veliko (res veliko) sladoleda.

Toda največ, kar so mladi odnesli iz Slovenije, ni mogoče spraviti v kovček.

Pred več kot osemdesetimi leti so njihovi predniki prečkali ocean in prišli v Argentino, kjer so si ustvarili novo življenje. S seboj so prinesli jezik, vero, običaje, pesmi, spomine in občutek pripadnosti Sloveniji.

Njihovi otroci in vnuki so vse to ohranjali naprej.

Ta generacija pa je dobila priložnost, da ocean prečka v nasprotno smer.

Ne zato, da bi začela novo življenje.

Ampak da bi spoznala, kje se je začela njihova družinska zgodba.

Po vrnitvi v Argentino, Slovenija zanje ni več samo država, o kateri so govorili pri pouku slovenščine. Ni več samo kraj, ki so ga poznali iz pripovedovanja svojih družin.

Zdaj imajo svoje spomine.

Svoje fotografije.

Svoje prijatelje.

Svoje zgodbe.

Zdaj, ko bodo sami pripovedovali o Sloveniji, lahko vsak od njih reče: »Bil sem tam. Šel sem na Triglav. Kopal sem se v Soči. Pel sem slovensko pesem v Sloveniji. Spoznal sem kraje, od koder so prišli moji predniki.«

In zdaj bo tisto, kar se je pred več kot osemdesetimi leti začelo s potovanjem njihovih prednikov iz Slovenije v Argentino, dobilo še eno poglavje.

Mi, voditelji, smo počaščeni, da smo bili z njimi na tem pomembnem dogodku v njihovem življenju. Kot smo vam povedali v živo, vam tudi zdaj želimo reči: hvala, RAST LV, ker ste nam dovolili biti del tega potovanja in ker ste bili tako neverjetno čudovita skupina. 

Ponosni smo na vas in vam želimo vse najboljše, vedno.

Los Vo.

Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 22, 1. 11. 2026

PS: toliko ljudem in organizacijam se moramo zahvaliti za njihovo pomoč, podporo, zaupanje, prijaznost, organizacijo in še marsikaj, da bi za vse zahvale potrebovali še en članek. Zato izkoriščamo še to priložnost, da se vam vsem še enkrat iskreno zahvalimo za vse, kar ste storili, da bi bila ta izkušnja nepozabna. Brez vaše pomoči, spodbude in pripravljenosti to potovanje ne bi bilo mogoče.

Y capaz solo para la web si es posible?:
PS2: Med bivanjem v Sloveniji je imela RAST LV priložnost večkrat sodelovati v intervjujih za različne medije. Če vas zanima več, si lahko ogledate ali preberete vsebine na spodnjih povezavah, ki vodijo do različnih objav; na voljo je tudi enourni intervju na RTV Radio.

Zaključni izlet maturantov slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v Slovenijo – RTV

RAST 55: OBISK MATURANTOV IZ ARGENTINE – @slovenci_zunaj_meja

Spoznavajo domovino prednikov – Volksgruppen.orf.at

Tabor Slovencev po svetu: »Slovenija je večja od svojih meja!« – katoliška cerkev

V Novem mestu odmevala slovenščina mladih iz Argentine – Svet24

Zamejski dan skupine slovenskih maturantov iz Argentine – rainews.it

Ko gredo v Slovenijo, se počutijo Argentince, ko so v Argentini, pa Slovence – Novi glas

Maturanti iz Buenos Airesa mesec dni v Sloveniji – TV3

Slovenski dijaki, skupina RAST 55, nastopili tudi v Logatcu – Novice Osrednjeslovenska Logatec

Veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu

Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 22, 1. 11. 2026