Po dolgih pripravah je končno prišel dan, ko smo se Mladikovci iz Buenos Airesa odpravili v Slovenijo.

Pred začetkom uradnega programa smo se zbrali v Adergasu, kjer smo se po treh tednih ponovno srečali in skupaj začeli priprave na pester program, ki je bil pred nami. Prijazno nas je sprejel župnik Slavko Kalan in nam omogočil, da smo se pred začetkom vsega v miru pripravili. Ponoviti smo morali vse plese, urediti narodne noše in pripraviti vse potrebno za nastope. 

Naše gostovanje se je začelo na Ptuju. Od srede, 24. junija, do sobote, 27. junija, nas je gostila folklorna skupina Antona-Jožeta Štrafele Markovci. Z Niko Ivančič Rožanc smo se spoznali že leta 2018, ko je obiskala Buenos Aires z ljubljansko folklorno skupino Marolt. Takrat si verjetno nihče ni predstavljal, da bo naše poznanstvo čez leta pripeljalo do tako lepega sodelovanja v Sloveniji. Prav Nika je bila tista, ki je pomagala povezati Mladiko z Markovci in prevzela organizacijo našega gostovanja.

Takoj po prihodu nas je sprejel župan občine Markovci, nam predstavil občino in nas pogostil.

Po sprejemu na občini smo se odpravili še v Osnovno šolo Markovci, kjer smo se ob zaključku šolskega leta predstavili učencem in zaposlenim. Zaplesali smo slovenske ljudske plese, ki jih negujemo na drugem koncu sveta, ter argentinske plese. Bilo je lepo videti navdušenje otrok, ko so spoznali, da se slovenski plesi plešejo tudi tako daleč stran. Zvečer smo nastopili še na občinski proslavi ob dnevu državnosti v Večnamenski dvorani Markovci. Za nas je bil ta nastop še posebej pomenljiv. Na praznik slovenske države smo lahko v Sloveniji pokazali, kako slovensko kulturo živimo in ohranjamo v Argentini.

Naslednji dan smo obiskali Radio Maribor. Miriam, Klavdija in Nace so predstavili našo skupino, življenje slovenske skupnosti v Argentini ter naše izkušnje kot Slovenci, rojeni v Argentini. 

Nato smo se odpravili na kurentijo in se udeležili zanimive delavnice, na kateri smo spoznali eno najbolj značilnih ptujskih tradicij, kurente oziroma korante. Dan smo nadaljevali s piknikom ob Dravi in drugimi zanimivimi dejavnostmi. Zvečer smo bili pri sveti maši za domovino in sodelovali z branjem prošenj ter se skupaj z domačini zahvalili za našo domovino in molili zanjo.

Zadnji dan gostovanja v Markovcih smo si ogledali Ptuj, nato pa sodelovali na folklorni delavnici slovenskega in argentinskega ljudskega plesa z Bojanom Glaserjem, ki je vodja pri Akademski folklorni skupini Študent iz Maribora. Spoznali smo nekaj novih štajerskih plesov, mi pa smo vodili argentinsko delavnico in predstavili plesa gato in malambo.

Zvečer smo se udeležili mladinskega plesa, kjer so igrali Potomci. Po zelo intenzivnih dneh smo se še zadnjič poveselili z našimi gostitelji in prijatelji iz Markovcev.

V soboto, 27. junija, smo se odpeljali v Ljubljano in se nastanili v Dijaškem domu Bežigrad. Še isti dan nas je pot vodila v Črnomelj, kjer smo z argentinskimi plesi nastopili na Jurjevanju, najstarejšem folklornem festivalu v Sloveniji, ki je priznan tudi na mednarodni ravni in je član svetovnega združenja folklornih festivalov in tradicijskih skupin CIOFF.

Tam nas je sprejel Sašo Žepuhar, ki nas je tudi s folklorno skupino Marolt že obiskal v Buenos Airesu. Po folklornem programu je kot zaključek sobotnega festivalskega večera nastopil Ansambel Saša Avsenika. Z veseljem smo spremljali njihov koncert, plesali, se srečali z njimi, jih pozdravili ter jim predstavili Mladiko iz Argentine. Nastop na tako pomembnem festivalu je bil za nas velika čast, celoten večer pa smo z veseljem preživeli v znamenju glasbe, plesa in druženja.

Prvi teden smo zaključili s sodelovanjem na 32. taboru Slovencev po svetu, ki ga je v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano priredilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu.

V ponedeljek, 29. junija, smo se zjutraj sprehodili po Ljubljani. Popoldne nas je sprejela Akademska folklorna skupina France Marolt. Zaplesali smo jim argentinske plese, oni pa so nam predstavili del svojega letošnjega koncertnega programa. 

Naslednji dan smo obiskali Brezje. Mariji Pomagaj smo se zahvalili za njeno bližino in varstvo ter jo prosili, naj nas še naprej spremlja in varuje. Nato smo se odpravili na Bled, kjer smo si privoščili nekaj sprostitve ob jezeru in seveda tudi znamenito blejsko kremšnito.

V sredo smo dan začeli z obiskom Spominskega parka Teharje, kjer nas je spremljal župnik Miha Herman. Predstavil nam je pomen spomenika ter osvetlil dogodke polpretekle zgodovine, povezane s tem krajem. S spoštovanjem smo se z molitvijo poklonili žrtvam.

Nato smo obiskali Celjski grad, si ogledali grajsko obzidje in uživali v čudovitih razgledih. Po prijetnem dopoldnevu smo se odpravili na okusno kosilo v Katoliško kulturno društvo Ivan Šopar v Vojniku, nato pa je bil čas za priprave na večerni nastop.

V Vojniku smo nastopili v šoli. Gostili so nas člani Okteta In Spiritu, ki so nam pripravili prisrčen sprejem. Na odru smo preživeli lep večer v družbi skupin Los Tilos in Potomci. Iskrena hvala organizatorjem in vsem, ki ste bili z nami, še posebej Martinu Selanu in Oktetu In Spiritu za gostoljubje in prijeten večer.

Naslednji dan smo se odpravili na Veliko planino, kjer smo občudovali čudovite razglede in spoznavali enega najlepših kotičkov Slovenije. Za kosilo smo se ustavili na Zelenem robu in uživali v tradicionalni slovenski hrani.

Popoldne smo se udeležili sprejema na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z lepimi besedami sta nas nagovorili ministrica Suzana Lep Šimenko in državna sekretarka Helena Jaklitsch. 

Ob tej priložnosti se želimo posebej zahvaliti Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za podporo, ki jo Mladika prejema skozi leta. Ta pomoč nam je v veliko oporo pri našem delovanju ter nam je omogočila tudi lažje načrtovanje in izvedbo našega gostovanja v Sloveniji. Hvaležni smo, da Urad prepoznava pomen našega dela in podpira prizadevanja mladih Slovencev v Argentini.

Proti večeru smo sodelovali na Argentinskem večeru, ki ga je v okviru Mladinske poletne šole slovenskega jezika pripravil Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. V dvorani SVŠGUGL smo se predstavili z argentinskimi in slovenskimi plesi. Poleg naše skupine so nastopili tudi petošolci Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, Rast 55. Za prijetno druženje po uradnem programu so poskrbeli Potomci, ki so na oder povabili tudi fante iz skupine Los Tilos. Skupaj smo ustvarili veselo vzdušje, polno glasbe in plesa.

V petek smo se ponovno odpravili v Belo krajino. Ob reki Kolpi smo imeli piknik, se kopali in uživali v poletnem dnevu. Zvečer pa nas je čakal še skupni koncert s KUD Oton Župančič Vinica z naslovom »Ena pesem, dva svetova«.

Najprej smo se predstavili z argentinskimi ljudskimi plesi, nato pa zaplesali tudi koreografije iz različnih slovenskih pokrajin, s katerimi že vrsto let ohranjamo slovensko izročilo med rojaki v Argentini. Domači folklorniki so večer obogatili z belokranjskimi plesi in drugimi nastopi.

Ob koncu smo vsi nastopajoči skupaj zapeli »Nocoj je ena luštna noč«. V tistem trenutku se je še posebej lepo pokazalo, kako lahko pesem in ples povežeta ljudi, ki jih ločujejo oceani. Dve domovini, dve celini, dva svetova, vendar iste korenine.

V nedeljo smo se udeležili nove maše v Moravčah, kjer smo na slavju počastili novomašnika Gregorja Capudra. Tudi ob tej priložnosti smo se predstavili z našimi plesi in tako dodali svoj del k prazničnemu dnevu.

Po maši smo se odpravili še na Trojane, kjer smo si privoščili znamenite krofe.

V ponedeljek smo obiskali Škocjanske jame, nato pa začeli folklorne delavnice pod vodstvom Tomaža Simetingerja. Dekleta je novo koreografijo naučila Anja Jamšek, mlajšo skupino pa sta vodila Nina Mažgon Muller in Luka Kropivnik. Delavnice so bile pomemben del našega programa, saj niso bile namenjene samo učenju novih plesov, ampak tudi srečevanju in izmenjavi izkušenj.

Večer smo preživeli v Ljubljani. Z vzpenjačo smo se povzpeli na Ljubljanski grad in uživali v večernem razgledu na mesto.

V torek smo po drugi delavnici na povabilo Edite Vrankar odpotovali v Tuhinjsko dolino, kjer nas je čakal še zadnji nastop. Družina Vrankar nas je gostoljubno sprejela v njihovem kampu. Že ob prihodu nas je čakalo obilno in zelo okusno kosilo, ki smo ga z veseljem pospravili. Popoldne smo preživeli v prijetnem druženju, proti večeru pa smo se začeli pripravljati na nastop.

Z našim programom smo se predstavili v Kulturnem društvu Tuhinj. Dan je bil nekoliko poseben tudi zato, ker je nastop sovpadel s tekmo Argentine na svetovnem prvenstvu v nogometu. Napetosti zato ni manjkalo, vendar se je vse dobro izšlo, Argentina je zmagala, mi pa smo po nastopu ob glasbi skupine Potomci še dolgo praznovali in se družili.

V sredo smo se zjutraj odpravili do slapa Savica, nato pa se osvežili ob Bohinjskem jezeru. Popoldne smo zaključili še zadnjo folklorno delavnico in s tem tudi zadnjo folklorno dejavnost našega skupnega programa. 

Zadnji skupni dan smo preživeli na slovenski obali, v Portorožu. 

Ko smo se ob koncu našega skupnega programa ozrli nazaj, smo ugotovili, da smo v teh dneh doživeli veliko več, kot smo si lahko predstavljali. Spoznali smo nove kraje, ljudi in običaje, predvsem pa smo imeli priložnost svojo ljubezen do slovenske folklore deliti z rojaki v domovini.

Hvaležni smo vsem, ki so nas tako lepo sprejeli in nam pomagali, da je bilo naše gostovanje tako bogato. Hvala vsem skupinam, društvom, šolam, župnijam, gostiteljem in posameznikom, ki so nam odprli vrata. Hvala vsem, ki ste z nami delili svoj čas, svoje znanje in svojo ljubezen do Slovenije.

V Argentino smo se vrnili bogatejši za nova poznanstva, izkušnje in doživetja ter še močnejšo zavest o tem, kaj pomeni biti Slovenec daleč od domovine.

Hvala, Slovenija, za vse lepe trenutke. Hvala za sprejem, prijateljstvo in vse, kar smo lahko doživeli ter kar bomo še dolgo nosili s seboj.

Mladikovci

Klavdija Belič

Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 18, 6. 9. 2026