Leto 2026 je slovenski mladini v Buenos Airesu ponudilo posebni, izzivni projekt. Po dolgih letih smo si mladi končno privoščili tako pričakovano mladinsko potovanje v Mendozo. Cilji potovanja so bili jasni: utrjevanje vezi med mladimi iz Buenos Airesa. Po neštetih urah skupnega dela in druženja v napetem koledarju slovenske skupnosti menimo, da si tako izkušnjo tudi zaslužimo. Po drugi strani pa, na novo obuditi vezi z mladimi iz Mendoze, ki jo sestavlja skupina malo mlajših članov, zelo navdušenih za sestavo nove mladinske skupine. Po sestankih, debatah ali gremo z avtobusom ali letalom, eni ali drugi datum, smo z vodilno skupino sestavili glavne točke in predstavili mladini vsebino potovanja na informativnem sestanku meseca aprila. Zato bi se radi zahvalili Alenki Modic, Cristianu Šenku, Ivanu in Jani Urbančič, Markotu Cepeda ter Mikaeli Križ, ker so darovali mnogo osebnega časa za organizacijo potovanja.

Vpisovanje je bilo številno, a zaradi raznih obveznosti, nas je končno potovalo 64 mladih iz Buenos Airesa, vsaj eden iz vsakega okraja.

Prvi in drugi dan (piše: Mechi Amalfi)

Potovanje se je začelo s skupno večerjo v petek, 22. maja, v Našem domu v San Justu. Nato smo se z avtobusom podali na dolgo pot. Potovanje je bilo prijetno, saj smo se ves čas pogovarjali in navdušeno pričakovali srečanje. Čas je bil tudi za počitek, da bi si nabrali moči za naslednji dan.

V Mendozo smo prispeli okoli poldneva. Hitro smo se namestili v hotelu ter se odpravili na kosilo v Slovenski dom. Potem smo se odpravili na prvo aktivnost dneva – obiskali smo vinsko klet Doña Paula. Tam smo izvedeli veliko zanimivega o pripravi vina in si ogledali celoten proces pridelave. Seveda ni manjkala degustacija, kjer smo lahko poskusili različne vrste vina in druge dobrote.

Po obisku vinske kleti smo se vrnili v Dom, kjer nas je že čakala mladina iz Mendoze. Pripravili so nam veliko zelo zabavnih iger, potom katerih smo spoznali nekaj posebnosti mendoške kulture. Bilo je veliko smeha in dobre volje.

Malo kasneje smo vsi skupaj večerjali, nato pa ob dobri pijači, prijetni glasbi in odlični družbi uživali v sproščenem vzdušju lep večer skupaj.

Tretji dan (piše: Marko Kokalj)

V nedeljo, 24. maja, na dan Marije Pomočnice, zavetnice slovenskega naroda, je ob 12:30 imelo Slovensko društvo v Mendozi romanje. Tudi mi smo se ga udeležili s procesijo in sodelovanjem med Sveto mašo.

Zatem smo se odpravili v Potrerillos, kjer smo se razdelili v tri skupine. Nekateri smo šli v toplice Cacheuta, drugi na treking in ostali na kajake in jeklenico (tirolesa). Ko smo končali te dejavnosti, smo se napotili v Slovenski dom, kjer smo preživeli zadnji večer. Skupaj smo pripravili narezek in spekli okusni asado.

Ostali smo združeni pozno v noč. Nekateri smo igrali karte, drugi so igrali na kitaro, peli in se pogovarjali. Tako smo ustvarjali prijateljske vezi, obenem pa preživeli nepozabne trenutke.

Četrti dan (piše: Ivan Urbančič)

Zadnji dan potovanja smo pa začeli malo bolj zgodaj. Po zajtrku in pospravi vse prtljage nas je okoli 11. ure prišel iskat avtobus, v katerega smo naložili vse, kar smo imeli s seboj, in se odpravili na prvo postajo. 

Najprej smo se sprehodili po mestu do glavnega parka Generala San Martina in do hribčka “Cerro de la Gloria”. Tam smo lahko uživali razglede, nakupili spominčke in se skupaj slikali.

Potem smo pa se odpravili na družinsko domačijo, kjer so nas mladi Mendoščani že čakali z okusnimi mesnimi sendviči. Popoldan smo preživeli v dobri družbi z glasbeno tombolo, petjem argentinske folklore ob narodnem prazniku, igranju nogometa in še. Pred odhodom smo se še zadnjič skupaj slikali, se zahvalili vsem odgovornim, se poslovili in stopili na avtobus.

Po dolgi vožnji smo se v torek, 26. maja, malo bolj pozno vrnili na naše domove in se odpravili vsak na svoje obveznosti.

Veselimo se dobrega in koristnega poteka mladinskega potovanja. Radi bi se zahvalili vsem mladim, ki so se potovanja udeležili in z veseljem in dobrim razpoloženjem sodelovali pri igrah, kuhanju in pospravi. Hvala mladini iz Mendoze in g. Gašperju za tako topel sprejem, upamo, da se vidimo meseca novembra. Zahvala gre tudi Uradu Republike Slovenije za sofinanciranje potovanja in društvu Zedinjena Slovenija za spremstvo in pomoč. Za konec pa hvala vsem tistim, ki spremljate in navdihujete nas mlade, da se leto za letom presegamo. Upamo, da bomo kmalu lahko zopet doživeli tako izkušnjo in s to energijo tudi sodelovali na ostalih območjih delovanja skupnosti.

SDO-SFZ

Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 14, 5. 7. 2026