Pred tremi meseci je slovenska mladina v Buenos Airesu imela občni zbor centralne mladinske organizacije, na katerem sta bila izbrana kot predsednika Erika Čeč in Ivan Urbančič. Da bi ju bolje spoznali, smo jima poslali vprašalnik, na katerega sta kar skupno odgovorila:

→ Najprej bi vaju prosili, da se na kratko predstavita. 

Midva sva Erika Čeč in Ivan Urbančič, stara 25 in 24 let. Sva tretja generacija Slovencev v Argentini, mlada, ki še vedno rada hodiva v Slovenski dom ter gojiva slovenstvo nekaj tisoč kilometrov izven slovenskih meja. Letos sva predsednika slovenske mladine v Buenos Airesu, v tej organizaciji pa sva že nekaj let aktivna in delovna člana. 

→ Na zadnjem občnem zboru centralne mladinske organizacije staprevzela mesto predsednice in predsednika, mesto, za katero seobičajno ne tepejo. Kaj vaju je osebno motiviralo, da sta prevzela tovlogo? 

Ni bilo velike opozicije naši kandidaturi. Že nekaj let delujeva pri mladinskih organizacijah na Pristavi in v San Justu, zadnja tri leta pa sva se pridružila centralnemu mladinskemu odboru, da bi z našim delom sodelovala z ostalimi okraji. 

Mesto predsedništva za naju ni nekaj, česar bi se bala. Po pravici povedano sva že lani razmišljala, da bi prevzela to dolžnost, vendar je zaradi različnih življenjskih zadev mesto takrat prevzela samo Erika skupaj z Nikom Oblakom. Letos pa sva to odgovornost prevzela skupaj. Vedela sva, da imava nalogo sprejeti in nadaljevati vodilno vlogo. Z negotovostjo, a tudi z navdušenjem sva se odločila, da stopiva naprej. 

Poleg tega je v organizaciji še devet drugih odbornikov, ki so z velikim navdušenjem in zanimanjem sprejeli svoje funkcije v odboru. 

Vodilno mesto je lažje, če ti stojijo ob strani predani sodelavci v centralnem odboru, krajevnih odborih in med ostalimi člani mladine. 

Glavna motivacija pri tem je, da nadaljujemo opravljeno delo in prispevamo svoj delež.

→ Katere 3 prednostne cilje sta si postavila? 

Pri seji meseca marca sva isto vprašanje zastavila vsem odbornikom. Rekla sva, naj si vsak postavi tri cilje, ki naj bi bili bolj splošni ali pa bolj poglobljeni. 

Kot predsednika sva se pogovarjala o naslednjih ciljih: 

– Prvič, da bi se osredotočili na naše delovanje v verskem življenju ter poudarjali izpopolnjevanje, organizacijo in pripravo verskih srečanj. V mesecu januarju smo se z g. Gašperjem srečali, da bi si zastavili cilje in imeli jasno smer delovanja skozi leto. 

– Po drugi strani želimo, da mladi znova začutijo pripadnost Slovenskim domovom, da vedo, da dom ni samo prostor za delo in dolžnosti, temveč tudi za druženje, ohranjanje prijateljstva, izpopolnjevanje in pridobivanje novih izkušenj. Naj mladi še vedno čutijo pripadnost domu in mladini, saj smo vsi del slovenske skupnosti v Buenos Airesu. 

– Na koncu pa imamo letos projekt potovanja v Mendozo. V ta namen smo se skupaj z mladinsko organizacijo v Mendozi dogovorili za program treh dni. Namen in cilj projekta je okrepitev vezi med mladimi iz Buenos Airesa ter ponovno vzpostavljanje stikov z mladimi iz Mendoze. To potovanje je že dolgo pričakovan trenutek med mladimi, saj menimo, da si ga po dolgih letih skupnega dela zaslužimo. 

→ Vidva sta že tretja generacija Slovencev, rojenih v Argentini, ki pa ševedno ohranja slovenski jezik in slovensko identiteto. Kaj pomeni zavaju biti Slovenec in kako to dejstvo vpliva na vas?

Biti Slovenec je za naju velik ponos in je del najinega življenja od samega začetka. Slovenstvo nosiva s ponosom in veseljem. Gojiva te vrednote iz ljubezni do svojih prednikov, staršev in družine. Verjameva, da brez njih in njihovih zgledov, danes ne bi bila tukaj. 

Slovenska skupnost je bila vedno del najinega odraščanja in zanjo se ji lahko tudi zahvaliva za krepitev značaja in življenja. Tukaj sva pridobila veliko spretnosti, prijateljev in doživetij. 

Tudi zaradi naše skupnosti sva midva postala dobra prijatelja in letos skupaj predsedujeva mladinski organizaciji.

→ Kako pomembno je ohranjanje slovenskega jezika in kako gaspodbujate med mladimi? 

Ohranjanje jezika je med najtežjimi točkami za mlade. Verjameva, da je ena najpomembnejših točk za identiteto, saj je jezik tisti, ki nas razlikuje od drugih klubov, društev in narodnih skupnosti. 

V ta namen verjameva, da opravljeno delo skozi leto ni majhno: pisanje in izvedba kulturnih programov, razgovori, seje ter obvestila in sporočila v slovenščini. Vse to prispeva k ohranjanju jezika. Vendar meniva, da znanje jezika prihaja iz doma in iz prizadevanja vsakega posameznika v družini in skupnosti. Vendar vemo, da se s časom to spreminja in ga je vedno težje ohranjati. 

Z veseljem lahko poveva, da so letošnje duhovne vaje in občni zbor v mesecu marcu potekali popolnoma v slovenščini, kar se že nekaj let ni zgodilo. 

→ Katere so največje težave, s katerimi se soočate v mladinskiorganizaciji? Kako bosta proti njim ukrepala? Kako vam starejši pritem lahko pomagamo? 

Ko premišljujeva o težavah, nama najprej pride na misel že prej omenjena problematika za vero in slovenstvo. Lahko bi tudi omenila, da je včasih premalo zanimanja in odgovornost za delo v domu ter za sprejemanje funkcij. Najini cilji se v veliki meri soočajo s temi težavami. 

Kot generacija se pogosto sprašujemo o namenu in pravem smislu našega delovanja kot skupnost. Tudi če včasih odpremo stare in zahtevne debate, želiva skupaj s starejšimi dobiti odgovor na ta vprašanja. Ne želiva delati stvari zgolj zato, ker so se vedno tako delale. 

Pomembno se nama zdi, da to delamo vsi skupaj, ne le midva. Želiva, da se o teh vprašanjih razpravlja skupno, z razumevanjem in potrpežljivostjo. Razumeva, da se stvari spreminjajo, in verjameva, da lahko te spremembe sprejmemo skupaj. 

Pri tem pa nikakor ne želiva spreminjati temeljnih vrednot naše skupnosti. Nasprotno — želiva jih ponovno ovrednotiti, jih približati današnjemu času in jih narediti žive tudi za našo generacijo, da jih bomo lahko resnično začutili kot svoje ter jih iskreno živeli naprej.

→ Na občnem zboru ste pripravili “analizo SWOT”. Ali lahko delite znami rezultate te analize? 

Na spodbudo g. Gašperja smo za občni zbor pripravili dinamiko analize SWOT (analisis FODA). Pri pripravi in obdelavi analize nam je posebej pomagala umetna inteligenca, ki smo jo poimenovali “naša tajnica”. 

Rezultati, ki smo jih dobili na podlagi odgovorov, anket in skupnega pogovora, so naslednji: 

Celovita analiza občnega zbora kaže, da ima slovenska katoliška mladina v Argentini močne temelje: dobro infrastrukturo, trdno tradicijo, povezanost skupnosti in veliko predanost aktivnih članov. Hkrati pa se sooča z resnimi izzivi, kot so upad znanja slovenskega jezika, preobremenjenost voditeljev, generacijska vrzel ter predvsem slabitev duhovnosti in oddaljevanje mladih od katoliških vrednot. 

Za obdobje 2026–2028 sta predlagani dve glavni strateški prioriteti: 

1. Duhovna prenova in krepitev katoliške vere 

Ker je duhovnost najšibkejše področje, je treba ustvariti več priložnosti za osebno in skupno versko izkušnjo: duhovne vikende, molitev, zakramentalno življenje, evangelizacijo z zgledom in dejanja solidarnosti. Močnejša vera bo okrepila enotnost skupnosti in spodbudila mlade k služenju iz veselja in predanosti. 

2. Oživljanje slovenskega jezika in narodne identitete 

Upad jezika in poznavanja slovenske zgodovine ogroža slovensko identiteto skupnosti. Zato je pomembno modernizirati poučevanje jezika, spodbujati njegovo uporabo v vsakdanjih dejavnostih ter mladim približati slovensko kulturo, zgodovino in tradicijo tudi preko digitalnih vsebin in povezovanja s Slovenijo. 

S poudarkom na teh dveh prioritetah lahko skupnost okrepi svojo povezanost, vero in slovensko identiteto ter zgradi trdne temelje za prihodnje generacije. 

→ Kaj bi želela spremeniti ali izpopolniti v mladinski centralni organizacijiv vajinem mandatu?

Zavedava se, da velike spremembe ne pridejo čez noč. Želela bi postopoma odkrivati, kako lahko izboljšava stvari, prispevava svoj delež in pustiva pozitiven pečat v svojem mandatu. Pomembno je, da vsak po svojih močeh prispeva »svoje zrno peska« za rast skupnosti, ne samo znotraj odbora, ampak tudi zunaj njega, s spremljanjem, pomočjo in oblikovanjem prihodnjih generacij mladih. 

Hkrati pa se zavedava, da smo lahko polni idej in predlogov, vendar ima leto 365 dni in ima vsak v svojem življenju tudi druge odgovornosti: družino, prijatelje, študij, delo in osebne obveznosti. Zato želiva biti realna in odgovorna pri izbiri projektov ter se vprašati, katere pobude so v določenem trenutku res izvedljive in dobre za mladino ter katere lahko še počakajo. 

→ Kakšna je vajina vizija mladinskih organizacij čez 10 let? 

Gre za nekaj, o čemer se vedno znova sprašujeva: kdo bo nadaljeval in na kakšen način. To vprašanje naju spremlja že dolgo in vedno znova odpira prostor za dvome, pa tudi za sanje. Iskreno si želiva, da bi mladino lahko spremljala na tej poti, jo podpirala in ji bila ob strani, ko bo sama iskala odgovore. Včasih nama je težko razmišljati tako daleč naprej, ker deset let se zdi kot cela večnost, a kljub temu v sebi nosiva trdno upanje. 

Vidiva velik potencial pri mladcih in mladenkah, v novi generaciji, ki prihaja za nami. V njih je energija in pogum, ki ga svet potrebuje. Oni so tisti, ki bodo nadaljevali zgodbo, vsak na svoj način. Upamo, da se jim bo v pravem trenutku prižgala tista iskra, tista “lučka”, ki jih bo vodila naprej. In morda je prav v tem lepota prihodnosti: da je še odprta, polna možnosti in čaka, da jo nekdo oblikuje.

Hvala, Erika in Ivan! Želimo vama in mladinski organizaciji veliko uspeha. In ko boste kaj potrebovali, ne bojte se prositi za pomoč “ta stare”!

Pogovarjala sta se Tomi Kastelic in Jože Jan