V soboto, 11. aprila, smo doživeli izjemno pretresljiv večer ob projekciji filma Exodus 1945: Naša kri.
Včasih je ena sama fotografija dovolj, saj ostali trenutki pripadajo intimi vsakega posameznika. V dvorani je vladala globoka, spoštljiva tišina, prežeta z žalostjo in težko, težko stisko. Za naše starejše, ki so te dogodke preživeli na lastni koži, je bil film boleča vrnitev v preteklost, odpiranje ran, ki jih zgodovina našega naroda še vedno nosi. Za mlajše generacije pa je bila to priložnost, da prvič v slikah vidimo tisto, o čemer smo leta le poslušali v pripovedih staršev, starih staršev ali pri pouku v slovenski šoli.
Ob veliki udeležbi smo po filmu v baru ob empanadah delili svoje vtise. Bil je potreben trenutek pogovora, da smo v skupnosti predelali vso videno bolečino in težko zgodovinsko resnico.
SDSM
