Pred 50 leti, 19. maja 1975, je v Buenos Airesu umrl Vilko Čeč, požrtvovalni tiskar slovenskega katoliškega tiska, lastnik tiskarne “Vilko”, mecen slovenskega tiska v Argentini ter slovenskih organizacij in društev.
Vilko Čeč se je rodil 25. decembra 1903 v Radečah pri Zidanem mostu. Po končani osnovni šoli je vstopil v škofove zavode sv. Stanislava v Št. Vidu, kjer je bil sošolec bodočih monsignorjev dr. Alojzija Odarja in Janeza Hladnika. Po končani nižji gimnaziji je vstopil v Jugoslovansko tiskarno – podjetje svojega polbrata Karla Čeča – ter se predal tiskarski umetnosti, kateri je ostal zvest do smrti.
V Jugoslovanski tiskarni je s pridnostjo in sposobnostjo od ročnega in strojnega tiskarja prišel v upravo in dosegel mesto prvega faktorja (vsakemu oddelku – ročna stavnica, strojna stavnica, tiskarski stroji, rotacijski stroji, litografija, bakrotisk, offset in klišarna – je načeloval strokovni uslužbenec, imenovan faktor, šef vseh teh vodij pa je bil Vilko Čeč). Jugoslovanska tiskarna je imela sloves v vsej Srednji Evropi.
Vilko je deloval tudi v raznih katoliških organizacijah in bil delaven član Orlov. Svojega narodnega in katoliškega prepričanja ni nikoli zatajil, zato se je po drugi svetovni vojni odločil za pot v begunstvo, njegova žena pa je s sinom in hčerko ostala v Sloveniji.
Po prihodu v Argentino je kmalu dobil zaposlitev kot linotipist v tiskarni Cordoba, last slovenskih predvojnih naseljencev. Po nekaj letih se je osamosvojil in najel prostore za lastno tiskarno v središču Buenos Airesa. Vse slovenske založbe in tudi posamezniki, ki so tiskali svoje publikacije v tujih tiskarnah, so se zatekli v Vilkovo tiskarno, kjer je bilo več slovenskih grafičnih delavcev.
Leta 1956 je družini uspelo zapustiti Slovenijo in se mu pridružiti v Argentini, kar je za Čeča pomenilo veliko pomoč, saj se je sin Janez že v Sloveniji izučil grafične obrti. Od tedaj je tiskarna doživela velik razmah. Poleg Slovencev so začeli v tej tiskarni tiskati svoje publikacije tudi Hrvati, Srbi in Nemci.
Od slovenskega tiska so se tiskali (nekateri se tiskajo še v sedanjosti): Svobodna Slovenija, Zborniki Svobodne Slovenije, Duhovno življenje s prilogo Božje stezice, Oznanilo, Tabor, Vestnik, Smer v slovensko državo. Mnogo slovenskih knjig je bilo natisnjenih v tej tiskarni, med njimi pa ima posebno mesto monumentalno delo: slovenski prevod argentinskega epa Martin Fierro.
V jutru 3. maja 1975 je Vilko sredi dela pri stavnem stroju omahnil: zadela ga je možganska kap. Umrl je 19. maja 1975, pokopan je na pokopališču Flores v Buenos AIresu.
Njegovo delo in vodstvo tiskarne je najprej prevzel sin Janez, danes tiskarno “Vilko” vodijo njegovi vnuki Marko, Matjaž, Lučka in Milena.
Pripravil: Jože Jan
Viri: Svobodna Slovenija, Zbornik Svobodne Slovenije, Duhovno življenje
