“Spet kliče nas venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj” poje prelepa slovenska ljudska pesem. Tudi letos je slovenska skupnost v Argentini romala k Mariji v Luján, to leto še v posebno zahvalo za njeno varstvo ob 80-letnici begunstva naših prednikov. Mariji smo na romanju posvetili posebno molitev:

KRALJICA IZSELJENCEV

Kraljica naše domovine,

v tujini te pozdravljamo;

skrbi in svoje bolečine

ponižno ti darujemo.

V tujino s Sinom si bežala

deviška Mati, tudi ti;

nevarnosti si vse spoznala,

v katerih smo izseljenci.

Po domovini hrepenela

si, kakor hrepenimo mi;

od dela svojih rok živela

z družino najsvetejšo si.

Zato razumeš ti edina,

Marija, nas izseljence,

ki te slovenska domovina

izbrala za Kraljico je.

Marija, Mati in Kraljica

izseljencev slovenskih si;

po tebi večna naj Pravica

peklenski vojski moč zdrobi.

Številni pregovori govorijo o romanjih:

• Vse poti vodijo v Rim. (ljudski pregovor)

• Če imaš cilj, boš našel tudi pot. (indijski pregovor)

• Dobro vino oživi romarja. (španski pregovor)

• Naj gre romar hitreje ali počasneje, pot je enako dolga. (kitajski pregovor)

• Na dolgo romanje, s kratkimi koraki. (španski pregovor)

• Na začetku je pot težka. (latinski pregovor)

• Romar brez dobre volje je kot svet brez barv. (španski pregovor)

• Kdor prosi, zlata usta nosi. (slovenski pregovor)

• Pravo romanje se začne, ko ga končaš. (španski pregovor)

• Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje,

Al tje, kjer svet’ Antón Jezusa varje,

Trsat obiše, al svete Lušarje

Enkrát v življenji, al Marijno Celje.

V podobah gledat hrepeni veselje

Življenja rajskega. Sled sence zarje

Unstranske glorje, vtisnjeni v oltarje

Ljubezni verne ohladi mu želje.

Ah, tak podobo gledat me device,

Nebeške nje lepote senco, sanje

Goljufne, v kterih komej sled resnice,

Ukaz želj vleče v tvoje domovanje;

Srce obupa manj moré pušíce,

Ur krajši tek, tam milši prs zdihvánje.

(France Prešeren, sonet posvečen prijatelju slikarju Matevžu Langusu)

Izbral: Jože Jan