“Super torek” je pomemben dan za ameriško politiko, saj takrat več držav naenkrat glasuje. No, in tokrat je nas doletela “super nedelja”: v Argentini bomo slovenski državljani v nedeljo 22. oktobra lahko kar dvakrat volili. Na dan, ko bomo Argentinci izbirali nove člane domačega kongresa bodo v Sloveniji potekale predsedniške volitve. In okoli 5000 slovenskih državljanov s stalnim prebivališčem v Argentini bo ta dan imelo pravico odločati o bodočnosti obeh držav.
Odkar je Slovenija leta 1991 postala suverena Republika in smo posledično dobili pravico do slovenskega državljanstva in do glasovanja se to prvič dogaja.
Kaj bomo pa za vsako državo izbirali?
V Argentini je na vrsti delna menjava članov obeh hiš Kongresa: polovica poslancev in tretjina senatorjev se poslavlja od svojih mest: izvolili bomo 127 poslancev za štiriletno dobo 2017/2021 in 24 senatorjev za šestletno dobo 2017/2023.
Po provincah so mesta poslancev, ki se bodo izvolili, razdeljena tako: Buenos Aires (35), Capital Federal (13), Córdoba (9), Santa Fe (9), Entre Ríos (5), Mendoza (5), Chaco (4), Tucumán (4), Catamarca (3), Corrientes (3), Jujuy (3), La Pampa (3), Misiones (3), Neuquén (3), Salta (3), San Juan (3), San Luis (3) y Santa Cruz (3), Santiago del Estero (3), Chubut (2), Formosa (2), La Rioja (2), Río Negro (2) in Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur (2).
Vladajoči Cambiemos potrebuje visoko število glasov, da si zagotovi obnovo vseh svojih poslanskih mest, ker letos zapade mandat 41 od njihovih 87 poslancem.
Prav tako Massa in njegov Frente Renovador, danes v koalicijski stranki 1 País: kar 20 od skupnih 37 mest morajo ubraniti.
Malo lažjo panoramo naj bi imel peronizem (zdaj Unidad Ciudadana in PJ): obnoviti morajo 32 mest (od 72), ki so si jih priborili v letu 2013, v najslabših volitvah njihove vlade.
V prestolnici ima vladajoči Cambiemos zagotovljeno zmago s prvo kandidatko Eliso Lilito Carrió. Upajo si celo napovedovati rekordno število glasov.
V provinci Buenos Aires je Cambiemos na prvo mesto liste postavil Gracielo Ocaña, ki prihaja iz vrst Lilite Carrió, zraven je pa še nekaj manj znanih kandidatov. Za kampanjo se je pa zavzela kar sama guvernerka María Eugenia Vidal: koalicija upa, da ji bo z njenim dobrim imenom in karizmo uspelo pridobiti največ glasov. To naj bi potrjevale tudi raziskave javnega mnenja. Med kandidati kirčnerizma tu omenimo bivšega župana Matanze Fernanda Espinozo na tretjem mestu in pa bivšega guvernerja Sciolija na petem.
Osem provinc bo pa izbiralo še senatorje, in sicer dva za stranko, ki dobi največ glasov in enega za “drugo mesto”: Buenos Aires, Formosa, Jujuy, La Rioja, Misiones, San Juan, San Luis in Santa Cruz.
Od teh 24 senatorskih mest jih bo največ postavil na kocko PJ (peronizem/kirčnerizem), najhujša bitka pa nedvomno poteka v provinci Buenos Aires, kjer kandidira Cristina Fernández Kirchner. Iz rezultatov primarnih volitev PASO je razvidno, da naj bi bivša predsednica imela zagotovljeno mesto v senatu, prav tako prvi predstavnik Cambiemos Esteban Bullrich, nihče pa si ne upa zagotoviti katera od strank bo prevladala in dobila še drugega senatorja. Po tem, ko je na PASO vladna koalicija za manj kot odstotek glasov ostala na drugem mestu, zadnje tedne optimistično napoveduje spremembo trenda in zmago v provinci. Sarhastični analisti pripisujejo to spremembo neprestanemu pojavljanju bivše predsednice na medijih: skozi ves čas svoje vlade ni sprejemala nikakršnih vprašanj iz strani novinarjev, zdaj pa roma iz televizije na radio in spet nazaj in odgovarja na vsa vprašanja, a nekateri menijo, da je “nema” Cristina na volitvah prejemala boljše rezultate. Volitve bodo končno razkrile, ali bo v senat vstopil Jorge Taiana ali pa Gladys Gonzalez.
Vse politične sile v državi pa pri teh volitvah merijo moči -zdaj smo prav v sredini mandata predsednika- in se že pripravljajo na ključno leto 2019, ko bo pri predsedniških volitvah Macri iskal nov mandat, peronizem se bo pa v zdaj še neznani zasedbi in obliki skušal vrniti na oblast.
Kaj pa v Sloveniji?
Tam volimo predsednika.
Ustava Republike Slovenije v svojem 102. členu določa, da “Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.” Da ga državljani izvolijo na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah za dobo 5 let, za izvolitev pa mora doseči večino veljavnih glasov.
Da je njegova služba, da:
- razpisuje volitve v državni zbor;
- razglaša zakone;
- imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
- postavlja in odpokliče veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
- izdaja listine o ratifikaciji;
- odloča o pomilostitvah;
- podeljuje odlikovanja in častne naslove;
- opravlja druge zadeve, določene s to ustavo.
Do danes je neodvisna Republika Slovenija imela štiri predsednike: Milan Kučan je službo opravljal od decembra 1991 pa do decembra 2002; sledil mu je Janez Drnovšek do decembra 2007, za njim Danilo Türk do decembra 2012. Takrat je bil za prvi izvoljen Borut Pahor, ki sedaj kot favorit kandidira še za drugega. Čez dober teden bomo izvedeli, če mu je uspelo. Ali pa morda kateri od ostalih kandidatov preseneti Slovenijo in mu uspe priboriti se v drugi krog, ki je predviden za nedeljo 5. novembra.
Bodočnost je v rokah nas, državljanov!
Mariana Poznič
Povezani članki:
- Predsedniški kandidati, 15. 10. 2017
- Na volitve bomo šli z veselim obrazom in s čutom odgovornosti, 15. 10. 2017
- Predsedniške volitve v Sloveniji, 8. 10. 2017
- 9 kandidatov za predsedniške volitve, 1. 10. 2017
- PASO: politični potres v Argentini, 26. 8. 2017
