Naglo se bližajo božični in novoletni prazniki. V Sloveniji zadnji mesec v letu pogosto imenujemo kar »veseli december«. K prazničnem vzdušju pripomorejo lučke, postavitev božičnega drevesca in jaslic, pa tudi dobrote, ki jih pripravimo za božično mizo.
Ena tradicionalnih jedi je božični kruh, rahlo sladek in okrašen, ki simbolizira željo po zdravju in obilju v novem letu. Druga pa je – seveda – potica , v vseh svojih variantah: orehova, rozinova, lešnikova, mandljeva, medena, kokosova, pehtranova, lahko bi našteval še in še… Na božični mizi bodo gotovo tudi domači piškoti, gibanice, pogače in različni štruklji. Združena družina se bo tako ob bogati mizi veselila in praznovala.
Seveda pa ima Božič za nas predvsem verski pomen, saj ta dan praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa: Bog je se učlovečil in prišel, da nas reši. O tej veliki skrivnosti bomo razmišljevali v molitvi ob jaslicah, pri polnočnici in med petjem prelepih slovenskih božičnih pesmi.
Iz te rubrike vam, dragi bralci, želim mirne, zdrave in blagoslovljene božične praznike!
Za konec pa še nekaj pregovorov o praznikih:
- Za zdravega človeka je vsak dan praznik. (turški pregovor)
- Leni imajo vedno praznike. (latinski pregovor)
- Vsak svetnik ima svoj praznik. (španski pregovor)
- Življenje ni praznik, temveč delovni dan. (slovenski pregovor)
- Praznik ni vedno sinonim za zabavo. (kitajski pregovor)
- Vojna je praznik smrti. (indijski pregovor)
- Praznik brez vina je kakor dan brez sonca. (španski pregovor)
- Bedaku gredo samo prazniki po glavi. (etiopski pregovor)
- Lačni ne šteje praznikov. (ruski pregovor)
- Ni Božiča brez adventa. (španski pregovor)
- Stiska ne vpraša, kdaj je praznik. (švedski pregovor)
Pripravil: Jože Jan
