Spoštovani zbrani, dragi udeleženci strokovnega posveta Slovenskega svetovnega kongresa o slovenski narodni identiteti!
Izpod Južnega križa prinašam vam lep pozdrav!
Danes smo se zbrali pri tej okrogli mizi, da razmišljamo o slovenskem jeziku kot temelju slovenske identitete.
Težko mi je povzeti v nekaj stavkih vse delo, ki se je opravljalo in se še vedno opravlja v Argentini, oddaljeni 12.000 km. od matične domovine, za ohranitev slovenskega jezika in slovenstva.
Bl. Anton Martin Slomšek nam pravi: “ljubimo svojo materino besedo, pa ne le v besedi, temveč v dejanju in resnici, iz čiste ljubezni do Boga in do svojega rodu!”
V veliki meri pripomorejo k temu v Argentini naše šole in tečaji.
Politična emigracija danes šteje šest slovenskih osnovnih šol v Velikem Buenos Airesu, katere obiskuje 174 otrok. V njih poučuje 43 učiteljev in učitejic, 7 veroučiteljev in v treh šolah delujejo tudi knjižničarke. Slovenska osnovna šola je tudi v Bariločah, Mendozi in Tucumanu.
Naše slovenske osnovne šole so dopolnilni sobotni tečaji, kjer se mladi rod naužije slovenstva s sledečimi predmeti: petje, verouk, slovnica, zemljepis in zgodovina.
V Argentini imamo tudi Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka, s sedežem v Slovenski hiši, ki ga letos obiskuje 60 dijakov, dva sta tudi dopisna dijaka iz Slovenije. Na tej osrednji srednji šoli 15 profesoric in profesorjev poučuje naslednje predmete: slovenska slovnica, slovstvo, petje, verouk, družbena vzgoja, zgodovina, zemljepis, etnografija in svetovni nazori. Vsi predmeti so mladim podani, seveda, v slovenščini. Srednješolski tečaj obstaja tudi v Bariločah in Mendozi.
V naši skupnosti delujejo tudi štiri tečaji ABC po slovensko za špansko govoreče otroke in odrasle, in sicer na Balantičevi šoli v San Justu, na Prešernovi šoli, na Jegličevi šoli v Slovenski hiši in v Slovenskem domu v Carapachayu.
Naj poudarim, da naše učne moči opravljajo vse delo prostovoljno in to po več let. Naj omenim samo primer gdč. Angelce Klanšek, ki je več kot 60 let zahajala v Balantičevo šolo soboto za soboto kot voditeljica in vzorna učiteljica. Močna simbolika osebe, ki se je razdajala kot vzgojiteljica, spodbujala kulturni razvoj v Našem domu, bila je vsestransko dinamično vpletena v slovenski skupnosti, živela je z vrednotami, ki so jo peljale čez ocean, daleč od ljubljenega rojstnega kraja.
Tudi sama poučujem že več kot 37 let; 11 let sem poučevala v osnovni šoli Franceta Balantiča, sedaj pa že 26 let redno poučujem na Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu kot profesorica slovenske etnografije in zemljepisa. Osebno bi rada poudarila, da učim iz hvaležnosti za vse, kar sem prejela od svoje družine, svojih vzgojiteljev in v poslanstvo, da svoje znanje predam naslednjemu mlademu rodu.
Da se jezik ohranja v naših šolah, damo veliko poudarka na slovensko pesem, recitacije, gledališko dejavnost, nastopanje. Ob tem pa skušamo ohranjati slovenske šege in navade ter nam vsem drage slovenske vrednote, tako počastimo naše mučence s Spominskimi akademijami, praznujemo Dan državnosti, Slomškovo proslavo, na Srednješolskem tečaju organiziramo tudi Dan duhovnosti, Dan odprtih vrat, Etnološke razstave, folklorne in razne tečaje, barvanje pirhov, kleklanje, sprejemamo tudi obiske iz matične domovine in zamejstva.
Obstaja pa tudi lektorat slovenskega jezika na buenosaireški filozofski fakulteti.
Naj omenim, da naši maturantje v zadnjem letu šolanja obiščejo svoje korenine: potujejo v Slovenijo in zamejstvo, kjer lahko osebno spoznajo, kar so se učili v vseh letih in opravijo tudi dopolnilni tečaj slovenskega jezika.
V naših šolah ne vzgajamo le posameznika, temveč člana naše skupnosti. Ljubezen do bližnjega nam narekuje, da naše sposobnosti, naš čas, našo ljubezen nudimo sobratu, povračamo skupnosti prejete darove ter gradimo in izpopolnjujemo vse, kar nam je bilo dano v naših ustanovah in organizacijah – vsak po svojih močeh.
Koliko bi se morali zahvaliti učiteljem in učitejicam naših šol, profesorjem, katehetom, staršem, režiserjem, pevskim vodjem, športnim in folklornim vaditeljem, animatorjem. Koliko požrtvovalnosti, brezmejnega dela in predvsem ljubezni, da se ohrani slovenski jezik in slovenska identiteta.
Slovenskega jezika se naučimo najprej v naših družinah, potem pa v slovenskih šolah in tudi v skupnih slovenskih domovih, kjer prireditve in dejavnosti potekajo predvsem v slovenskem jeziku. Naš pisatelj in velik kulturnik dr. Tine Debeljak tako pove o naših slovenskih skupnih domovih: O dom! Sveta beseda v brezdomstvu tujine. Brod na Oceanu. Trsatska hišica, ki so nam jo prenesli angeli čez morje, da najdemo svojo domačnost v njej.
Da se slovenski jezik ohranja v Argentini, gre veliko priznanje tudi Slovenski kulturni akciji, ki je bila leta 1954 ustanovljena v Buenos Airesu z namenom, da druži slovenske krščanske kulturne ustvarjalce v zdomstvu in zamejstvu, idejni temelj organizacije je naravni etični zakon, potrjen in izpopolnjen po krščanskem svetovnem nazoru. Slovenska kulturna akcija izdaja kulturno revijo Meddobje in bilten Glas, že desetletja je tudi založba, ki je izdajala knjige, ki niso mogle izhajati v Sloveniji. Prireja predavanja, kulturne večere, likovne razstave, koncerte in gledališke predstave.
Velika dragocenost za ohranitev slovenske besede so naši časopisi in revije: Svobodna Slovenija, Duhovno življenje, Božje stezice, Oznanilo.
Naše učne moči se udeležujejo seminarjev v Sloveniji za učitelje in učiteljice slovenskega jezika, da se izpopolnjujejo v njem. Tudi z drugimi kulturniki naše skupnosti sodelujejo leto za letom na Mednarodnih konferencah Društva katoliških pedagogov Slovenije. Mladi hodijo v Slovenijo na poletne in celoletne tečaje slovenščine. Od slovenske osamosvojitve dalje je naraslo zanimanje za znanje in tudi izpopolnjevanje slovenskega jezika.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, organizacije kot so Svetovni slovenski kongres, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba so organizatorji in gostitelji raznih naših skupin, tudi to nam omogoča, da spoznamo svoje korenine, poglobimo znanje slovenskega jezika, medsebojno sodelujemo in se dopolnjujemo.
Zahvala tudi ustanovi ASEF, saj mladi naše skupnosti hodijo na delovne izmenjave in usposabljanja v Slovenijo in s tem bogatijo in dopolnjujejo tudi svoje znanje v slovenščini.
Publikacije iz Slovenije in zamejstva tudi pripomorejo k boljši slovenščini. Revije Naša Luč od Rafaelove družbe, Mladika iz Trsta, Ognjišče, Družina, spletni časopisi in revije so dragoceni pripomočki lepše slovenščine tudi za nas.
Zvesti smo slovenstvu v vseh njegovih oblikah. Ne samo, da naša materinščina odmeva od stene mogočnih Andov in se naša molitev in pesem v podedovani besedi zlivata preko široke pampe; naša zgodovina, navade, naše gledališke igre, folklorni plesi, poznavanje slovenskih pisateljev in pesnikov, vse to posredujemo mladim rodovom.
Ni zgolj slučaj, da smo v Argentini. Božja previdnost ima prav gotovo z nami posebne namene! Z geslom: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci, so naši predniki pokazali visoke in jasne namene: ohranitev zvestobe slovenstu, tradiciji, globoki katoliški veri in ljubezni do svobode.
Po sili razmeri so naši predniki osvojili Balantičeve besede: Dobil sem svoj dom na tujem. Želimo si, da bi naši skupni slovenski domovi bili otok Slovenije v argentinski pampi.
Druga, tretja in že četrta generacija pod Južnim križem smo mladike slovenske lipe, ki je zacvetela na tujih tleh. Naši predniki so v Argentini vsa ta leta hrepeneli in ohranili ter nam posredovali veliko ljubezen do Slovenije. Od njih smo prejeli vrednote! Zdaj smo mi dolžni ostati zvesti tem vrednotam in jih podati naslednjim rodovom.
Pa čeprav so našim prednikom lipo posekali in jo siloma iztrgali iz domačih tal, se je zasidrala pod pampskim soncem in znova pognala mladiko. In te mladike smo mi! Rastemo k soncu, ki nam vliva veselje do življenja. V nas še vedno misel gori: noben narod ne umre nasilne smrti. Narod umre samo, če sam noče živeti!
Argentinski Slovenci smo posebna enota. S slovensko preteklostjo, koreninami in kulturo ter z argentinsko sedanjostjo in bodočnostjo. Vztrajali bomo dokler bomo nosili v sebi ljubezen do slovenstva. Prizadevamo se, da svoje znanje, predvsem pa ljubezen in zvestobo do slovenskega jezika in slovenskih vrednot predamo tudi mladim slovenske skupnosti v Argentini z željo, da bi ostali tudi oni zvesti in ponosni na svoje korenine ter z ljubeznijo ohranjali in gojili še naprej tako dragocene slovenske vrednote.
Vsak dan se moramo odločati, če hočemo ostati Slovenci in če želimo vztrajati na tej poti. Ni lahko, a od nas odvisi.
Stiki z matično domovino, z zamejstvom in z drugimi Slovenci po svetu nam tudi v veliki meri pomagajo, zato se moramo medsebojno podpirati, pomagati, dopisovati, spodbujati.
V veliko čast mi je bilo spregovoriti na tem posvetu, iz srca se zahvaljujem za to možnost.
Mirjam Oblak
Ljubljana, 30. junij 2023
