Mladi smo že tretji in četrti rod ponosnih in zvestih Slovencev, ki živijo v tujini. Ko leta potekajo ima slovenska narodna identiteta dve poti, poguba ali prenos teh vrednot.
Zavedamo se, da naše znanje o vojnih in povojnih dogodkih ni dovolj obširno in je treba zato to iskrico oživeti potom drugih sredstev. Mesec junij nas posebno vabi k temu oživljanju. Mladi se že nekaj let zanimamo, da se poleg splošnega programa domobranskih proslav tudi sami posamezno ustavimo in osredotočimo pogled na naše junake.
Priložnost smo imeli v nedeljo, 11. junija, v Našem domu, kjer smo v pogovoru z gospodoma Francijem in Martinom Sušnikom pregledali glavne dogodke druge svetovne vojne in razne ideološke podrobnosti. V poteku razgovora smo se mladi upali vprašati, da nam razjasnita dvome, ki jih imamo. Vprašanja so vpeljala v bogato debato in skupne sklepe o domobranstvu in domotožju, o razumevanju socialnega in vojnega razvoja, o praznovanju slovenske osamosvojitve in v pomenu tega datuma za nas, potomce slovenskih izseljencev. Govorili smo tudi o vlogi žena in otrok med vojno, o prvih letih v taboriščih in tudi o razlikah med enimi in drugimi. Pri tem zadnjem vprašanju nas je g. Franci nagovarjal, naj pregledamo pesmi in koračnice, ki so jih mladi prepevali. S tem lahko vidimo z jasnimi očmi namene, delovanje in postopke obojih.
Ob koncu razgovora pa sta nas govornika spodbujala, da smo priče vsega tega kar so naši predniki darovali in preživeli.
“Kako bi mogli vaši stari očetje biti izdajalci, če je rezultat ta?”
G. Franci Susnik – Srečanje v Spomin, 2023
To nas je spravilo v globoko tišino in refleksijo. Kakšne priče smo? Bi naši predniki bili ponosni na našo mladino, naše delovanje, prednosti in načela?
Čeprav je bil razgovor pri kraju, smo mladi še naprej delili misli med nami in z optimizmom sklepali, da moramo še vedno ohranjati ta spomin in deliti ter navdušiti še ostale mlade, ki niso bili prisotni.
V imenu Mladine Našega doma se iz srca zahvalimo Franciju in Martinu za to bogato jutro, ki smo ga preživeli. Hvala za vaše znanje, spodbudo in čas. Zahvaljujemo se tudi vsem mladim, ki so se odzvali vabilu in z lastnimi doprinosi obogatili ta razgovor.
“Nikoli ne pozabite, da ta, še nenapisana zgodovina, govori o mladih, takih kot vi, delovnih in študirajočih, zelo preprostih, z istim upanja polnim pogledom, kot ga imate danes vi; mladih, polnih smeha in iluzij, kot ste jih polni vi. In vsa ta nedolžnost, vsa ta energija, hrepenenje po življenju, se je morala ustaviti, zavedno zamrzniti. Prosim vas, da nosite baklo te resnice, da jo bo svet lahko videl”
Jože Lenarčič – Odtrgane spominčice, 2008
Ivan Urbančič
v imenu Mladine Našega doma
