V torek, 28. februarja, smo imeli priložnost poslušati predavanje prof. dr. Polone Domadenik Muren v prostorih univerze UCEMA.

Po stiku, vzpostavljenem še pred karanteno zaradi covida med prorektorjem omenjene ustanove Tonijem Marinom in Univerzo v Ljubljani, so začeli prirejati izmenjave študentov in profesorjev obeh univerz, tudi v okviru programa Erasmus.

V skoraj polni mali dvorani je jasno in razločno, s pomočjo grafov na velikem zaslonu, dr. Domadenik predstavila temo predavanja, in sicer “RAZVOJNI IZZIVI SLOVENIJE IN PRILOŽNOSTI ZA SODELOVANJE”.

Ker je v njenih odgovorih na naša vprašanja dovolj jasno, kaj je namen tega poročila, pojdimo neposredno na kratek intervju z njo. Vljudno nam je odgovorila na sledeča vprašanja.

RF: Zanimivo, da se je v prostorih zasebne univerze v Buenos Airesu izvedel dogodek v slovenščini, torej za slovenske udeležence. Kako je prišlo do tega povabila?

PDM: S profesorjem Antoniom Marinom, prorektorjem univerze UCEMA, sva se spoznala v Ljubljani, ko je leta 2018 obiskal Ekonomsko fakulteto. Že takrat smo se na ravni obeh institucij (UCEMA in EF UL) pričeli dogovarjati o tem, da bi vzpostavili izmenjavo študentov in profesorjev. V Sloveniji imamo veliko izmenjav z univerzami iz evropskih držav, ZDA, Kitajske, le izjemoma pa pride do stikov s profesorji in študenti iz držav Latinske Amerike. Izjemno ponosna sem na dejstvo, da je bilo moje predavanje prvo v slovenskem jeziku na mednarodno priznani univerzi UCEMA.

RF: Seveda smo z zanimanjem sledili Vaši predstavitvi. Kakšen vtis pa je Vam pustila publika?

PDM: Občinstvo je bilo izjemno. Predstavitvi o razvojnih izzivih Slovenije, ki je bila mestoma tudi zelo tehnična (s slikami in številkami), so pozorno sledili in tudi potem so postavili kar precej vprašanj. Nekateri poslušalci so tudi pripomnili, da se jim je pri določenih temah zdelo, kot da govorim o Argentini, kar pomeni, da se danes države po vsem svetu soočajo s podobnimi izzivi.

RF: Med samim predavanjem ste odgovorili na nekaj vprašanj, a več ste se pogovarjali ob potici in vinu. Katere teme so bile najbolj pomembne za obiskovalce?

PDM: Poslušalci so me kasneje veliko spraševali tudi o možnostih študija in dela v Sloveniji, prav tako pa jih kar nekaj tudi razmišlja o širitvi svojega podjetja v Slovenijo. Ker je Slovenija del Evropske unije, se s tem odpre trg, na katerem živi več kot 440 milijonov ljudi. Poslovno okolje v Sloveniji mogoče ni med najbolj prijaznimi na svetu, vendar pa obstajajo priložnosti tako za nove  investicije kot tudi za prevzem obstoječih podjetij, ki iščejo nove lastnike.

RF: In še za konec, kaj bi rekli o Slovencih v Argentini, sodeč po tem malem številu, kar ste nas imeli priložnost spoznati?

PDM: Mene osebno je presenetilo, da Slovenci v Argentini še vedno ohranjate slovenski jezik, kulturo in si želite še več stikov z matično domovino. Zdi se mi, da imate do Slovenije drugačen, bolj pozitiven odnos kot tisti, ki v Sloveniji živimo. Svoj prosti čas namenjate ohranjanju kulturne dediščine, poučevanju jezika, organizaciji različnih aktivnosti v okviru slovenskih domov ter prenašanju dobrih praks na prihodnje rodove. To je res izjemno in globok poklon vsem tistim, ki se trudite za skupnost. Čeprav sem preko pogovorov začutila nekaj strahu pred tem, da bi z novimi generacijami ta narodna pripadnost počasi izginila, se mi zdi, da je ta bojazen odveč.

Tudi Toni Marin nam je pojasnil nekaj podrobnosti.

RF: Kako je prišlo do stika z dr. Polono Domadenik?

TM: Bilo je leta 2018, takratna slovenska veleposlanica v Argentini Jadranka Šturm me je kontaktirala z dekanjo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Obiskal sem Ljubljano in univerzo ter imel pogovore z dekanjo in profesorico dr. Polono Domadenik, ki sta pokazali zanimanje za izmenjavo med univerzama. Med pandemijo je seveda vse zastalo, a potem se je uresničil obisk dr. Domadenik. Tudi je delila večer s študenti, poslovneži ipd. in predstavila delo, za katero jo je zadolžila vlada RS. Ideja je nadaljevati s temi obiski in izmenjavami, na primer čez mesec dni nas bo obiskal še en profesor ljubljanske univerze. Ideja se ne konča pri tem, saj je tudi namen izmenjava študentov (slovenskega porekla ali ne) s študenti iz Slovenije.

RF: In kako je prišlo do odločitve za predavanje v slovenščini v prostorih argentinske univerze?

TM: Dr. Domadenik je prišla po programu Erasmus, imela je pogovore z več naših profesorjev, seveda v angleščini, glede razmer med univerzama, programov, stikov itd. A ker sem si zamislil, da bi spoznala tudi slovensko skupnost v Argentini, smo priredili to srečanje v slovenščini. Pridružila sta se veleposlanik Alain Brian Bergant in minister svetovalec Igor Šef.

Po predavanju je bila pripravljena potica po zaslugi veleposlaništva, penina ter vino kakovostne znamke in kot običajno so se razvili živahni pogovori med skupinicami navzočih in dr. Domadenik.

Rok Fink
Lektoriranje: Tjaša Lorbek