Za Slovensko vas sta krajevno društvo in cerkev ustanovi, ki sta ji dali odločujoč identitaren pečat. Z vaškimi družinami sta v medsebojnem dopolnjevanju oblikovali, krepili in usmerjali osebnost njenih prebivalcev. Velika večina sedanjih Lanuščanov je bila krščena v vaški cerkvi, tam redno prejemala zakramente in pod skrbnim vodstvom slovenskih lazaristov gojila lastno duhovno življenje. Skoraj vsi so pridobivali osnovno slovensko znanje v sobotni šoli, pričeli z organizacijskim delovanjem v mladinskih organizacijah, doživeli svoja prva javna nastopanja v šoli in na mladinskih dnevih, si v tekmovanjih merili športne sposobnosti, pridobivali prijatelje v druženju in se po svojih interesih in sposobnostih vključevali v društveno delovanje v solidarnem prispevanju in pridobivanju.

Pandemija in čezmerna karantena sta vsemu temu določila dolgotrajno pavzo, med katero so se stiki skrajno omejili. Ko je življenje zopet pridobivalo na normalnosti, si je društveni odbor zastavil za cilj čimbolj temeljito obnovo, za kar je sedemdesetletnica in njeno praznovanje bila prava prilika in najlepši izgovor za nov zagon.

Odobritev prvič zaprošene podpore Urada vlade R.S. za Slovence v zamejstvu in po svetu je olajšala gmotne potrebe, omogočila raznovrstna popravila in dala vsej stavbi nov obraz. Istočasna skrb za pritegovanje in vključevanje tistih, ki so se od skupnosti več ali manj oddaljili, je postopoma krepila živost in delovanje v domu.

13. november, s praznovanjem obeh obletnic, je tako nekako postal ciljni datum. Prvo jutranje zbirališče tega dne je bila farna cerkev, kjer je župnik g. Toni Burja C.M. ob prisotnosti domačinov, gostov in številnih narodnih noš posebej spomnil na skupno delo, ki je omogočilo zgraditev cerkve.

Po kratkem okrepčilu je v Domu sledila poklonitev Argentini in Sloveniji z dviganjem zastav in petjem narodnih himen. Pozdravili so domača predsednica Kristina Grbec, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar in veleposlanik Republike Slovenije g. Alan Brian Bergant, ki je tudi izročil priznanja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Društvu Slovenska vas in mladinski organizaciji.

Slavnostni govornik je bil prof. Martin Sušnik. Njegova poglobljena razmišljanja objavljamo posebej.

Za gledališki del programa je Dani Grbec znova pobrskal po Čehovem opusu. Med njegovimi krajšimi deli je našel burko z naslovom Jubilej, ki komedijsko obravnava zaplete ob pripravah na slovesno praznovanje. Za štiri glavne vloge, ki razen kratkega zaključnega prizora odvijajo vse dogodke na odru, je izbral Lourdes Kocjančič, Paulo Grbec, Borisa Rota in Jeremiasa Žitnika. Čeprav so precej različnih starosti, se pri vseh očitno opaža uspešno Danijevo igralsko vodenje.

Folklorni plesi so občinstvu vedno priljubljeni, posebno pa navdušijo, ko nastopajo otroci. Skupino sta izučila in vodila Helena Cerar in Boris Rot in z njimi dosegla izvrstno izvedbo zahtevne koreografije.

Nastope je zaključila odrasla folklorna skupina, ki je na žalost pred kratkim izgubila dolgoletnega vodjo in ustvarjalca številnih koreografij Bogota Rozino. Počastili so ga in se mu poklonili z nadaljevanjem v začrtani poti, sedaj z vodstvom Fede Cerarja, a z enakim navdušenjem in podobnimi zahtevami.

Vsi nastopajoči, najbolj pa režiser in voditelji ter njihovi požrtvovalni pomočniki zaslužijo pohvalo za kvalitetno izvedbo programa.

Število prijavljenih za prijateljsko obletno kosilo je močno preseglo vsa zadnja leta, tako da je bila dvorana Hladnikovega doma zasedena do zadnjih kotičkov. S sodelavkami in sodelavci je prevzela glavno odgovornost za kuhinjo Lučka Zupančič Grbec in bila deležna splošne pohvale. Dober potek kosila pa potrebuje tudi urejeno, hitro in prijazno postrežbo, v čemer se je mladina, pod vodstvom Janka Šmalca prav dobro izkazala. Razpoloženje med kosilom je poživil Duo Vater & Sohn, ki je po končanem kosilu zvabil na plesišče vse za to sposobne in navdušene. Praznovanje se je tako zaključilo ravno pravi čas, predno se je na Buenos Aires zlila huda nevihta, kot je že nekaj časa ne pomnimo.

F.S.

__________