Slovenci iz vseh domov smo se na mrzlo in oblačno nedeljo, 30. oktobra, srečali na zeleni Pristavi, kjer smo praznovali 55. obletnico Društva Slovenska Pristava ter 67. Slovenski dan. Slišala se je slovenska glasba in vesel klepet ljudi, ki so prišli na prireditev.

Okoli pol enajste ure je Danijel Kocmur toplo pozdravil vse prisotne in je uradno začelo praznovanje z dviganjem argentinske in slovenske zastave, ob petju narodnih himn. Zatem smo se pomaknili v kapelo, kjer je g. Franci Cukjati ob somaševanju g. Janeza Pintarja daroval sveto mašo. Med pridigo je povezal geslo tega dne, »Slovenec sem, Slovenec čem ostati« s krščanskim življenjem. Spomnil nas je, da je naša skupnost imela kot trden temelj vero, in če jo opustimo bomo težko obstali, zato nas je spodbudil, da si v našem življenju prizadevamo biti kristjani in to tudi ostati.

Po sveti maši je bil čas za srečanje in pogovor z znanci, tudi bogata umetniška razstava je bila že odprta. Lahko smo si ogledali fotografije (Lučka Oblak Čop in Cecilija Čop), slike (Karolina Kenda, Magdalena Córdoba Papež in Miki Križ), vitraux Tiffany (Ivanka Čop Vidmar), skulpturo (Marjan Grum), umetniško ornamentiko in lončarstvo (Lenči Likozar Komar), in lončarstvo in keramiko (Sofia Ágata Córdoba Papež in Metka Magister ml.). Čestitamo vsem umetnikom! 

Te dni je bila tudi na službenem obisku v Argentini Ministrica za zunanje zadeve iz Slovenije, ga. Tanja Fajon, ki je na kratko prišla tudi na Slovenski dan. Pri vhodu so jo pozdravile narodne noše, sledilo je kosilo. Pozdravil sta jo predsednik Društva Slovenska Pristava, g. Bine Magister ml., in predsednik Zedinjene Slovenije, g. inž-. Jure Komar. Nato je ga. Ministrica pozdravila vse navzoče, ter povedala o njenem obisku v Argentino in o težavah Slovenije in Evrope v teh časih. 

Sledilo je izvrstno kosilo ob prijateljskem pogovoru. Kljub mrzlemu in tudi malo deževnemu vremenu, so se po kosilu prisotni lahko sprehajali po Pristavi, kjer so bile stojnice vseh domov. Tam so bile na razpolago razne dobrote: kremšnite, krofi, flancati, štrudelj, pecivo, torte, kava, vina, in še… 

Veter je razpihal oblake in sonce se je prikazalo. Publika se je posedla pred oder, ki je bil pripravljen na prostem, in že je začel kulturni program. Najprej je navzoče pozdravil predsednik Zedinjene Slovenije, g. inž. Jure Komar. Poudaril je, da je to dan, ko se spomnimo našega skupnega izvora. Naši predniki so bežali za rešiti življenje in ohraniti svobodo. Spomnil nas je, da danes smo mi na vrsti, da se še bolj povežemo med nami in sodelujemo, da lahko še naprej razvijamo našo slovensko skupnost. 

Sledil je pozdrav predsednika Društva Slovenska Pristava. G. Bine Magister ml. je razmišljal o pomenu besed letošnjega gesla, Slovenec sem. Kaj so te besede pomenile našim prednikom, ki so morali bežati iz rodne domovine? Kaj pomenijo njihovim otrokom in kaj mlajšim generacijam? Poudaril je, da imamo vsi slovensko kri. Bodril nas je, naj ohranimo slovensko besedo, saj nas bo le ta spominjala na korenine in nam pomagala ohraniti vse drugo, da bomo še naprej lahko gojili ljubezen do naše duhovne domovine Slovenije.

Na vrsti je bila podelitev priznanja dolgoletnemu predsedniku, tudi tajniku, zmeraj sodelavcu na Pristavi, neutrudnemu gospodu Janezu Gregorju Jelencu. Hvaležni smo mu za toliko let nesebičnega dela in požrtvovalnosti za našo lepo Pristavo. Hvaležni smo mu za zgled, za spodbujanje, za veselje, ki ga z nami, Pristavčani, deli. S toplim dolgim aplavzom smo spremljali nagrajenca, ko je dobil priznanje, se zahvalil, in se fotografiral z bivšimi predsedniki Društva. 

Nato je sledil odrski nastop v režiji Dominika Oblaka, ki nam je pokazal ljubezen do domovine Slovenije, njenih šeg in navad.

Napovedovalca Danijel Kocmur in Andrejka Puntar Gaser sta povedala, kako so na vaseh praznovali še v Sloveniji, in kakšna je bila navada ob pripravi in praznovanju Slovenskega dne prva leta v Argentini. Povedalala sta, da so se Slovenci družili in peli. Skupina vaščanov je izmed publike prišla na oder, medtem ko so peli »V dolini tihi« ob spremstvu harmonike (Oskar Pregelj). Zatem se je na odru srečala skupina mladih fantov, ki so imeli na skrbi pripravo mlaja. Zmenili so se, kako bodo ob polnoči skupaj šli po ta pravo smreko. Mlaj so tudi postavili, še splezali so nanj, bravo fantje! Starejši so jim čestitali in jih povabili na pijačo. Skupaj so pili in zapeli nekaj narodnih napitnic, pod vodstvom Matjaža Rožanca.

Druga stara navada je bila kres. Tudi ta je bila uprizorjena, in sicer najprej z otroci, ki so s petjem in rajanjem razveselili vse okoli sebe, medtem ko so prinašali veje in dračje za čim lepši kres (Prešernova šola, petje Marjanka Ayerbe Cicciaro). Sledili so razni tradicionalni plesi, pri čemer sta sodelovali skupini Mladika iz Sanj Justa s plesi iz Dolenjske, ter Vesel Slovenski Duh iz Rosaria s plesi iz Trente. 

»Gori ogenj, gori ogenj…« se je slišalo vsakič bolj naglas, tudi publika se je vneto pridružila petju, in mladi fantje so prinesli bakle, da so lahko prižgali pripravljeni kres. Folklorne skupine, otroci, pevci so se združili ob rajanju okoli kresa na strani odra. Skupina Los Tilos je bila pripravljena in že so nam zapeli svojo priredbo pesmi »Rož, Podjuna, Zila«. Tudi nekaj pesmi iz argentinske folklore so lepo zapeli.

»Kot potomci teh, ki so iz nič zgradili to našo skupnost smo lahko ponosni na prehojeno skupno pot in hvaležni za njihov zgled varovanja slovenskih in duhovnih vrednot. Nocoj pa prosimo Vsemogočnega, naj nam pomaga, da bi znali nadaljevati začrtano pot z izzivi današnjega časa in, da bi še naprej z dejanji in s srcem peli pesem Slovenec sem.« . Ta sklepna misel naj nam bo vodilo za nadaljne delo.

Vsi nastopajoči so stopili na oder in združeni zapeli »Slovenec sem!«. Sledile so zahvale vsem ki so omogočili, da smo preživeli tako lep dan. 

Kres je še dolgo gorel, vabljeni smo bili se približati, se ogreti z ognjem, in skupaj zapeti ali zaplesati ob zvoku harmonike. Prijateljski klepet se je slišal še dolgo v noč, in tako smo zaključili letošnji Pristavski in Slovenski dan. Spomnili smo se navad in šeg iz Slovenije, začetkov v Argentini, a polni upanja gledamo naprej.

Pristava

Fotografije: Matjaž Godec

Pozdrav na popoldanskem programu | Jure Komar

Zbrani smo na tem 67. Slovenskem dnevu –  dnevu, ki so si ga zamisli naši starši, da praznujemo to kar smo: »Slovenec sem in Slovenec čem ostati«, kakor pravi geslo današnjega slavja. Dan, ko se veselimo našega skupnega izvora, naše skupne zgodovine, naše domovine od koder so naši predniki morali oditi pred 74. leti, da so si rešili življenje in svobodo. 

Božja previdnost  je dovolila, da smo tu v Argentini lahko počasi, s trudom in požrtvovalnostjo ustvarili naše slovenske domove, kot je tukajšnja Slovenska Pristava, ki danes praznuje svojo 55. obletnico, pa tudi druge organizacije, ki po tolikih letih še obstajajo in jih vodi že druga ali celo tretja generacija Slovencev, rojenih v Argentini. 

To nam dokazuje da so duh, smisel in namen naše emigracije še vedno živi. In to moramo gojiti naprej, da jih bomo predali našim potomcem. Potrebno je, da se med seboj bolj povežemo in sodelujemo, tako med našimi domovi kot tudi z našimi rojaki v Sloveniji.

To je namen in cilj Zedinjene Slovenije, kateri danes predsedujem: še naprej voditi našo skupnost, naprej združevati vse organizacije, ki delujejo v Argentini, med katerimi je Zedinjena Slovenija krovna in vodilna organizacija.

Zato prosimo Boga, da nam podeli pamet, jasnost in moči, da še naprej razvijamo slovensko skupnost. 

Bog vas živi!

Pozdravne besede ministrici Tanji Fajon

Spoštovana gospa ministrica, 

Vaša prisotnost med nami nam utrjuje zavest  povezanosti s slovensko državo in njenimi organi in nam vzbuja upanje, da bo tudi v  prihodnje to razmerje med nami potekalo v duhu sodelovanja. V želji in upanju plodnega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja vam v imenu organizirane slovenske skupnosti v Argentini  izrekam dobrodošlico in vam želim obilo uspehov v prid naše skupne matere Slovenije. 

Ob tej priložnosti Vam tudi izročam zbornik »Zdaj gre za Slovenijo« in video posnetek »Slovenija, zapojmo ti!«, ki so ju izdali Slovenci v Argentini ob 30. obletnici slovenske države. Zbornik, ki ga je pripravilo slovensko glasilo v Argentini Svobodna Slovenija prikazuje delo, ki so ga takrat argentinski Slovenci naredili z namenom, da je Argentina kmalu priznala suvereno državo Slovenijo. Na videoposnetku je prikazano življenje naše skupnosti skozi teh sedemdeset let življenja pod Južnim križem v spomin vsem, ki so jo ustvarili in v poklon Sloveniji, naši skupni domovini. Bog vas živi!