Letos praznujemo 30. obletnico ustanovitve Izseljenskega društva Slovenija v svetu.
Zamisel o društvu se je rodila leta 1991, v času ko se je Slovenija osamosvajala in vključevala v zbor samostojnih demokratičnih držav. Tisto ključno leto slovenske tisočletne zgodovine je združilo vse Slovence doma in po svetu ob gradnji samostojne, demokratične, v svetu priznane države. Mnogi izseljenci, razpršeni po različnih metropolah po svetu, smo bili aktivno vpeti v proces prizadevanja za priznanje Slovenije. V tem svetlem slovenskem trenutku smo se nekateri Slovenci, rojeni v Argentini, preselili v Slovenijo in leta 1992 ustanovili Slovenijo v svetu – društvo izseljencev za izseljence v želji, da bi tudi povojni Slovenci iz sveta imeli sogovornika v Sloveniji. Društvo je raslo in se razvijalo skupaj s Slovenijo ter razširjalo svoje delovanje na vse slovenske skupnosti po svetu.
Po večletnem delovanju društva je širša slovenska javnost lahko pobliže spoznala življenje, delovanje in dosežke Slovencev zunaj meja naše države, njihovo pokončno vztrajnost in zavezanost svojim koreninam.
Osrednja prireditev Izseljenskega društva Slovenija v svetu so tradicionalni tabori Slovencev po svetu, na katerih se ob obravnavi aktualnih tem, povezanih z izseljensko problematiko, odvijajo tudi bogati kulturni programi.
Na zunaj manj vidno delo društva obsega vsestransko obravnavo izseljenske problematike v delovnih telesih in komisijah, predstavitev delovanja različnih skupnosti po svetu, posebno na področju kulture, šolstva in tudi športa. Vsa leta je društvo vpeto v aktivnosti za pomoč pri repatriaciji Slovencev v Slovenijo. Več let je tudi aktivno sodelovalo pri pisanju in sprejemanju Zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja v Državnem zboru RS.
Slovenija v svetu je že tri desetletja v službi Slovencev po svetu za krepitev narodne zavesti in ohranjanje slovenskega jezika.
O živahnem in raznolikem delovanju Izseljenskega društva Slovenija v svetu so priča neštete prireditve in gostovanja, od dramskih družin, zborov, solistov, športnikov, instrumentalnih virtuozov, likovnih umetnikov, literarnih ustvarjalcev do dijakov in uspešnih podjetnikov.
Letošnjo poletno sezono smo pričeli z likovno razstavo Klavdije Nose Tukaj, kjer so moji, in razstavo Trideset let Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Nadaljevali smo s 7. nogometnim prvenstvom mladih Slovencev iz sveta. V juliju je potekala osrednja prireditev 28. Tabor Slovencev po svetu; pri okrogli mizi so sodelovali Toni Burja, Franci Žnidar, Marija Gruškovnjak in Franka Žgavec; v umetniškem programu pa so nastopili Ivan Arnšek, Ivan Vombergar in RAST-51 iz Argentine ter Tone Kuntner in Oktet Vrtnica. Deležni smo bili tudi obiska gledališke skupine s Pristave z igro Jeklene Magnolije. Na začetku septembra smo gostili Otroški pevski zbor Škrjančki iz Mendoze. V decembru gostimo svetovno znanega mladega virtuoza na orglah Natana Laubeja iz Združenih držav Amerike, vnuka povojne emigracije. Konec septembra smo počastili 30. obletnico Izseljenskega društva Slovenija v svetu s slavnostnim koncertom v Slovenski filharmoniji. Na koncertu Od blizu in daleč so nastopili vrhunski operni pevci, rojeni v Argentini, mezzosopranistka Bernarda Fink, basbaritonist Marko Fink in baritonist Luka Somoza Osterc ob spremljavi pianista Vladimirja Mlinarića.
Slavnostni koncert je po besedah Marka Finka bil zasnovan kot poklon slovenski kulturi, vpet v evropski prostor in obogaten z izkušnjo zdomstva. Z različnimi skladbami so pevci predstavili pot njihovih staršev iz evropske domovine v široki svet in njihovo hrepenenje po vrnitvi v svoj domači kraj.
Ob 30. obletnici je s skoraj 500 fotografijami delo društva predstavljeno v knjigi Vrnitev slovenskih izseljencev v Slovenijo.
Pred društvom in slovenskimi skupnostmi po svetu so novi izzivi: poiskati nove možnosti in načine, da se po svetu čim dlje ohranjata slovenska zavest in slovenska beseda.
Na koncu bi se ob našem skupnem jubileju želeli zahvaliti vsem sedanjim, nekdanjim in tudi že pokojnim sodelavcem po svetu za nesebično, vztrajno in požrtvovalno delo, pa tudi vsem vam, ki se trudite v prizadevanju za ohranjanje slovenstva v Argentini.
Boštjan Kocmur
