26. aprila se bomo spominjali 500-letnice smrti škofa Jurija Slatkonje. Bil je prvi rezidencialni škof na Dunaju. Leta 1498 je postal ustanovitelj in zborovodja dunajskega dvornega pevskega zbora oziroma zbora kapelskih dečkov. Iz tega zbora je kasneje nastal zdaj svetovno znani Zbor dunajskih dečkov. Pokopan je v stolnici sv. Štefana na Dunaju.

Jurij Slatkonja (nemško Georg von Slatkonia, tudi Jurij Chrysippus), slovenski škof, zborovodja in skladatelj, se je rodil v Ljubljani 21. marca 1456. O njegovem rodu in njegovih mladih letih ni nič znanega. Izobraževal se je v Ljubljani, od leta 1473 v Ingolstadtu, in od leta 1475 na Dunaju, kjer je na glasbeni fakulteti leta 1477 pridobil akademski naslov bakalaureat (baccalareus).

.

.

Ustanovitelj »Dunajskih dečkov«

»Dunajski dečki« so najbolj znan pevski zbor na svetu. Zbor deluje že več kot pet stoletij, konec 15. stoletja ga je zasnoval Slovenec Jurij Slatkonja.

Po končanem študiju na Dunaju leta 1477 je Slatkonja na cesarskem dvoru postal kaplan in kantor (zborovodja). Cesar Maksimilijan I je glasbeno nadarjenemu Slatkonji zelo zaupal.

Na cesarjevo željo je Slatkonja leta 1948 ustanovil in postal pevski mojster (zborovodja) dvornega pevskega zbora – zbora kapelskih dečkov. Najprej je bil majhen zbor šestih dečkov, ki so prihajali iz različnih delov cesarstva. Por njegovim vodstvom je zbor zaslovel po vsem cesarstvu in vplival na razvoj glasbe.

Iz tega zbora je nato nastal zdaj svetovno znani Zbor dunajskih dečkov (Wiener Sängerknaben). Slatkonja je skrbel za zadostno število pevcev, vodil vaje, skrbel za repertoar in tudi sam skladal.

Do leta 1918 so Dunajski dečki peli samo za cesarski dvor in na državnih dogodkih. Po razpadu Habsburške monarhije po prvi svetovni vojni je Zbor dunajskih dečkov dobil sedanje značilne mornariške uniforme in postal zasebna ustanova. V zboru pojejo dečki, stari od 11 do 14 let.

.

.

Prvi dunajski škof

Slatkonja pa ni poznan samo kot ustanovitelj slavnega Zbora dunajskih dečkov, ampak je bil tudi prvi dunajski škof. Za škofa cesarske prestolnice je bil imenovan leta 1513. Kljub opravljanju škofovske službe je še vedno ostal vodja glasbene kapele.

Slatkonja je imel v svojem škofovskem grbu zlatega konja na belem polju, saj je svoj priimek najverjetneje napačno izpeljeval iz besed zlat in konj. Njegovi dunajski prijatelji, ki so spadali v krog humanistov, navdušenih nad antiko, pa so njegov priimek pogrčili v Chrysippus (zlati konj po grško).

Škof Slatkonja je imel mnogo težav najprej s stolnim kapitljem, kasneje, zlasti v letih, ko se je začelo širiti luteranstvo, s teološko fakulteto in z univerzo. Zadnja tri leta mu je zdravje pešalo in je dobil koadjutorja. Dve leti pred smrtjo mu je slikar Bernard Strigel naslikal Marijino smrt. Na sliki je upodobljen tudi Slatkonja s svojim patronom sv. Jurijem, ki ima poteze cesarja Maksimilijana I.

Škof Slatkonja je umrl 26. aprila 1522. Njegov grob je v severni stranski ladji katedrale sv. Štefana na Dunaju. Nagrobnik ga kaže v naravni velikosti, oblečenega v škofovski ornat.

Pripravil: Jože Jan

Vir: 

Wikipedia

Slovenska biografija

Aleteia

Radio Ognjišče