OkrOgle obletnice          

Škofjeloški pasijon (Processio Locopolitana) je ambientalna dramska predstava, ki jo je napisal leta 1715 (z nadaljnjimi popravki do 1727), zanesljivo pa uprizoril od leta 1721 dalje kapucin Lovrenc Marušič, z redovnim imenom “oče Romuald”.

Dragoceni rokopis hrani knjižnica Kapucinskega samostana v Škofji Loki, kjer je tudi muzej o Škofjeloškem pasijonu. Ta rokopis je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo zapisano v slovenskem jeziku (z dodatki v latinskem in nemškem jeziku). Velja tudi za najstarejšo, v celoti ohranjeno, režijsko pasijonsko knjigo v Evropi, kar Škofjeloškemu pasijonu daje pečat edinstvenosti.

Besedilo Škofjeloškega pasijona je nastalo na podlagi tradicije uprizoritev slovenskih spokornih procesij. Sestavljeno je iz 869 verzov in 13 podob: Raj, Smrt, Gospodova večerja, Samson, Krvavi pot, Bičanje, Kronanje, Hieronim, Glej človek, Kristus na križu, Mati sedem žalosti, Skrinja zaveze in Božji grob.

Čeprav so v Sloveniji od leta 1600 naprej jezuiti in zlasti kapucini prirejali razne verske dramske igre, se je kot pismeno besedilo ohranil le Škofjeloški pasijon.

Uprizoritve

Škofjeloški pasijon se danes, tako kot v Romualdovem času, uprizarja v postnem in velikonočnem času, v obliki procesije po ulicah in trgih starega mestnega jedra Škofje Loke. Skozi mesto se pomikajo skupine nastopajočih, ki v dramski obliki uprizarjajo posamezne prizore iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze ter razne alegorične motive.

Škofjeloški pasijon se je v 18. stoletju uprizarjal vsako leto, vse do ukinitve leta 1767. Od tedaj pa do druge četrtine 20. stoletja uprizoritev ni bilo.

Leta 1936 je ob priliki Obrtno-industrijske razstave v Škofji Loki Škofjeloški pasijon pripravil dr. Tine Debeljak ob pomoči režiserja Pavla Okorna. Pasijon se ni razvijal v obliki procesije po ulicah in trgih srednjeveškega mesta, ampak je šlo za odrsko uprizoritev na dvorišču meščanske šole v Škofji Loki. Tu so postavili mogočen oder s površino 200 m2 in ga dopolnili s kuliso srednjeveškega mesta. Uprizoritve so potekale od 12. do 16. julija 1936, sodelovalo je 165 amaterskih igralcev iz Škofje Loke in okoliških vasi, gledalcev pa je bilo čez 5000.

Nadaljne uprizoritve je preprečila 2. svetovna vojna, po njej pa komunistični režim. Kljub temu je bilo uprizorjenih v 20. stoletju nekaj odrskih priredb v slovenskih gledališčih in med slovenskimi narodnimi skupnostmi v Trstu, na Avstrijskem koroškem in v Argentini.

V Sloveniji je bil Škofjeloški pasijon v izvirni obliki v celoti uprizorjen šele leta 1999 in potem ponovno leta 2000, 2009 in 2015. Na zadnjih predstavah je bilo čez 1000 igralcev in 23000 gledalcev.

Škofjeloški pasijon v Argentini

Marjan Pertot v knjigi “Slovensko gledališče v Argentini” omenja, da je Pasijon očeta Romualda bil predstavljen leta 1976 in 1997. Obakrat je pasijon pripravila mladina Slovenske vasi v gledališki verziji, ki jo je priredil Niko Kuret.

O predstavi leta 1976 je bilo objavljeno daljše poročilo v Svobodni Sloveniji (številka 16, 22. 04. 1976 stran 3), ki jo deloma prepišem:

“Ob razidu gledalcev po končani prireditvi je nekdo izmed udeležencev pravilno označil predstavo kot duhovno obnovo in pripravo na velikonočne praznike. Da, gledališče ima na človeka prav posebno močan vpliv. Od vsega začetka je bilo gledališče namenjeno za izobrazbo človeka, da ga versko in moralno dviga. Iz grških časov vemo, da so njihovi voditelji polagali veliko važnost na gledališče, ki jim je bilo šola in tempelj, kjer so prejemali pobudo za svojo duhovno izobrazbo in notranjo rast. To misel je na prireditvi poudaril tudi napovedovalec, ko je v uvodnih besedah na občinstvo izjavil, da skušajo nocojšnji mladi igralci v sebi doživeti zgodovinske dogodke Velikega tedna v Jeruzalemu in istočasno prosil, naj tudi gledalci z njimi na odru v sebi obnove Pasijon, ko jim bodo na živ način, s pomočjo govorjene besede in živih slik pokazali Gospodovo trpljenje. 

Ni bila lahka naloga, ki si jo je nadela naša mladina, ko se je pred tremi meseci odločila za uprizoritev duhovne igre Pasijona, katero je Niko Kuret pripravil za oder v 16. slikah. Režiser Ciril Jan se je z vso samozavestjo vrgel na delo, navdušil in pridobil mladino ter ji razdelil vloge. Skoraj večer za večerom se je mladina zbirala v društvenem domu k vajam . Po resnih pripravah je režiser v soboto, 9. in v nedeljo, 10. aprila, postavil igro, pri kateri je sodelovalo okrog 45 oseb, na oder ter jo je v veliko presenečenje vseh speljal s pretresljivim uspehom. Predstava, v celoti gledano, je bila uspeh za režiserja in igralce, ki so bili, z izjemo nekaterih starejših, sami mladi fantje in dekleta, od katerih so mnogi prvič nastopili na odru. Zares lahko rečemo, da so vložili vse svoje moči v igro in kljub velikim starostnim razlikam z zgodovinskimi osebami iz evangeljskih poročil, so se skušali vživeti v težke vloge nastopajočih oseb. Ves potek prikazovanja posameznih slik se niti enkrat ni ustavil. Igra je potekala gladko in brezhibno. Igralci so obvladali besedilo in izgovorjava je bila dobra. Množični nastopi kot je bil v prvi sliki nastop otrok in kasnejši nastopi množic v naslednjih slikah kot npr.: Jezusov slovesen vhod v Jeruzalem, Jezus pred Poncijem Pilatom, Jezus oprtan s križem po jeruzalemskih ulicah na poti na goro Golgoto, vsi ti nastopi, pri katerih so sodelovale velike množice, so bili spretno in mogočno izpeljani. Druge bolj težke, kočljive in pretresljive slike, ki lahko postanejo neokusne, če niso pravilno zajete, kot npr.: zadnja večerja, Kristusov smrtni boj in osamljenost na vrtu Getsemani, Jezusovo bičanje in sramotenje, Jezusovo umiranje na križu, so bile zaigrane z vso resnostjo in dostojanstvom, brez vsakega pretiravanja. – Iz vsega podajanja smo čutili, da mladi igralci, ki so bili sami dijaki, niso poznali le zgodovinskih dejstev svetega pisma, temveč so se tudi potrudili dojeti veličino Jezusove ljubezni, in skrivnost njegove odrešilne smrti na križu. Oprema odra in posamezne scene, katere si je zamislil mladi Marijan Adamič, je bila enostavna in preprosta. Oblačila so bila v enih primerih zgodovinskem času prikladna, v prizoru smrti in hudobnega duha pa zelo izrazna in nazorna. Med posameznimi slikami, ki so se s spretnimi in svetlobnimi efekti (Stane Jemec) brez vmesnega odmora naglo zamenjavale, je zapel cerkveni zbor ob spremljavi harmonija pod vodstvom g. Ivana Meleta k vsaki sliki primerne priložnostne pesmi. Opazili smo med številnimi nastopajočimi več obetajočih talentov, katerim bi priporočal obisk gledališkega tečaja v Slovenski hiši, da si tam pridobe govorno tehniko. 

Na vsak način je treba režiserju Cirilu Janu, mladim igralcem, pevovodji g. Ivanu Meletu ter njegovemu pevskemu zboru iskreno čestitati, da so v razmeroma kratkem času postavili zelo drzno igro na oder. 

Predstavo si je ogledalo okrog 350 oseb, med katerimi je bila zastopana številna mladina iz posameznih krajev Velikega Buenos Airesa. Lepa skupina je prišla iz Carapachaya, ki je s svojim obiskom hotela dati priznanje svojim mladim vrstnikom. Drugotni namen te prireditve, ravno tako hvalevreden kot prvi, ki smo ga omenili v uvodu, je bila misel naše vaške mladine na svoje prijatelje na Madagaskarju, katerim je namenila dobiček predstave. S kratka: zamisel pokazati misterij Gospodovega trpljenja je bila na mestu in dosežen je bil dvojni namen prireditve, za kar gre hvala mladini. 

I.G.

Celoten članek lahko reberete tukaj: http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0730UWF0/7fdd1f1c-6465-457b-a43f-4aaae45a5c74/PDF

Ali ste vedeli?

• Da je Škofjeloški pasijon uglasbil slovenski skladatelj Alojzij Srebotnjak za sopran, alt, tenor, bas, mešani zbor in orkester?

• Da se zadnje čase Škofjeloški pasijon uprizarja vsakih 6 let in sodeluje več kot 1000 prostovoljcev? Produkcijsko vlogo ima Občina Škofja Loka Kapucinski samostan Škofja Loka pa varuje njegovo duhovno vsebino?

• Da je leta 2016 Unesco razglasila Škofjeloški pasijon za Nesnovno kulturno dediščino človeštva? Občina Škofja Loka bo kot nosilec Škofjeloškega pasijona še naprej zagotavljala kontinuiteto uprizarjanja ter sodelovanje skupin, skupnosti in posameznikov.

Ko je bil Škofjeloški pasijon vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, je presegel lokalne in državne okvire in postal dediščina celotnega človeštva.

Škofjeloški pasijon je  prvi slovenski vpis na ta Unescov seznam.

Tako je predstavljen Škofjeloški pasijon na spletu Unesco v španskem jeziku:

La representación de la Pasión en Škofja Loka Eslovenia

 Inscrito en 2016 (11.COM) en la Lista Representativa del Patrimonio Cultural Inmaterial de la Humanidad

En la época de la Cuaresma y de la Pascua de Resurrección, tiene lugar en la ciudad de Škofja Loka (Eslovenia) un espectáculo teatral tradicional representado por más de 900 habitantes de esta localidad. El espectáculo reviste la forma de una procesión que recorre las calles del centro histórico medieval de la ciudad. Inspirado en textos antiguos escritos por un fraile capuchino, el tema del espectáculo es la representación de veinte escenas de la pasión de Cristo camino del Monte Calvario y de algunos episodios del Antiguo y el Nuevo Testamento. La representación se escenifica en diversos lugares de Škofja Loka y se interpreta en esloveno antiguo. Además de los actores, 400 voluntarios de la comunidad participan en la organización y producción de esta obra teatral tradicional que tan sólo se representa cada seis años, debido a la complejidad de su puesta en escena. La Pasión de Škofja Loka es un factor importante del sentimiento de identidad de los habitantes de la localidad y también contribuye a la cohesión social, al propiciar el acercamiento entre los vecinos que participan en ella y fomentar su sentimiento mutuo de contribuir al bien común. Las prácticas y conocimientos vinculados a este elemento del patrimonio cultural se transmiten de generación en generación en el seno de las familias participantes y mediante los cursos impartidos por los artesanos que contribuyen con sus conocimientos técnicos a la puesta en escena de la Pasión. El estudio de esta obra teatral se ha integrado también en el currículo de las escuelas de la localidad.”

• Da Škofjeloški pasijon s svojim izvornim konceptom uprizoritve predstavlja svojevrsten dogodek in največjo gledališko predstavo na prostem v Sloveniji?

• Da je Škofjeloški pasijon izviren v več pogledih? Izvaja se v izvirnem času (postni in velikonočni čas), v izvirnem kraju (srednjeveško mestno jedro) in na izviren način (procesijski način predstave s prenosnimi o dri, vozovi in konji, lokalni igralci, izvirnim jezikom in kostumografijo.

• Da bi morala biti v teh dneh nova uprizoritev Škofjeloškega pasijona (za 300 letnico prve predstave), a se je zaradi epidemioloških razmer prestavila na prihodnje leto?

Namesto pasijona pa si obiskovalci Škofje Loke lahko v okviru Dnevov Škofjeloškega pasijona ogledajo med drugim razstavo na panojih na Mestnem trgu, skozi okno Loške hiše vrtijo videoprojekcijo Škofjeloškega pasijona, v bližnjem Sokolskem domu pa je na ogled dokumentarni film Arheologija pasijonske knjige.

• Da je leta 2017 Loški muzej odprl novo stalno zbirko, posvečeno Škofjeloškemu pasijonu?

Viri:
Wikipedia
Pasijon.si
Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva 
RTV Slovenija
TD-Škofja Loka
Unesco
Dnevnik.si
Loski-muzej.si
Europassion.net
Svobodna slovenija
Slovensko gledališče v Argentini – Marjan Pertot
dlib.si

Pripravil Jože Jan

____________________

ŠKOFJELOŠKI PASIJON POVEZUJE

Tisočletno mesto Škofja Loka je tudi rojstno mesto najstarejšega ohranjenega slovenskega dramskega besedila, danes poznanega pod imenom Škofjeloški pasijon. Med leti 1715 in 1727 ga je v škofjeloškem kapucinskem samostanu zapisal pater Romuald, sicer Lovrenc Marušič iz Štandreža. Spokorniško procesijo so na ulicah Škofje Loke uprizarjali vse od leta 1715 (skoraj zagotovo že tudi pred tem) pa do prepovedi v letu 1768. Za ponovno uprizoritev je leta 1936 po skoraj 170 letih poskrbel škofjeloški rojak dr. Tine Debeljak. V času komunističnega režima, ki je v Sloveniji nastopil po drugi svetovni vojni, na uprizoritev v izvirni obliki in s poslanstvom, ki ga procesija prinaša, ni bilo moč misliti. Z osamosvojitvijo Slovenije pa je ideja o oživitvi spokorniške procesije ponovno vzbrstela in leta 1999 smo bili priča veličastni uprizoritvi, ki se je nato odvila še v letih 2000, 2009 in 2015. 

Letošnje leto 2021 je posvečeno trem stoletjem škofjeloške pasijonske procesije. Prav zato je bila v načrtu slovesna uprizoritev, ki naj bi se v postnem in velikonočnem času vila po ulicah Škofje Loke. Pandemija Covid-19 je prekrižala načrte in dogodek prestavila v leto 2022. Skoraj 1000 prostovoljnih igralcev, konjenikov in drugih sodelujočih je s težkim srcem sprejelo odločitev in usmerilo vse sile v uprizoritev, ki bo, ob ugodnih razmerah, izvedena naslednje leto.  

Škofjeloški pasijon prinaša sporočilo o neminljivi ljubezni, o darovanju in skrbi za druge. Izjemna pa je tudi njegova povezovalna vloga. Ne le, da v času priprav in uprizoritve ta pred več kot tremi stoletji zapisana spokorniška procesija poveže Škofjeločane in prebivalce okoliških krajev, njena povezovalnost je mnogo širša. 

Tudi s tem namenom je bilo leta 2017 v kapucinskem samostanu v Škofji Loki prvo uradno srečanje gibanja Pasijonski veter/Ventus passionis, ki združuje slovenske pasijonce iz matice, zamejstva in sveta. Več o gibanju si lahko preberete na njegovi spletni strani http://www.pasijonskiveter.si/. Tam najdete tudi Pasijonski novičnik, ki prinaša vesti o pasijonskem dogajanju v Sloveniji in med Slovenci po svetu, v zadnji številki tudi o slovenski veliki noči v Buenos Airesu http://www.pasijonskiveter.si/pasijon/slovenska-velika-noc-v-buenos-airesu/

Vsako leto v postnem času Muzejsko društvo Škofja Loka skupaj s Kulturno-zgodovinskim društvom Lonka Stara Loka poskrbi za izid zbornika Pasijonski doneski, ki prinaša stara in nova spoznanja o Škofjeloškem in drugih pasijonih ter s pasijoni povezano tematiko. Letošnjo, že 16. številko, je poleg prispevkov, ki odstirajo nova spoznanja o Škofjeloškem pasijonu, obogatil tudi prispevek o zadostilnem romanju v Kočevski Rog, ki so ga v svinčenih časih leta 1979 opravili mladi Slovenci iz Argentine. Avtorji prispevka so Marko in Marjanka K. Jerman ter Mirjam Jereb Batagelj. Več o vsebini zadnje številke izveste v spletni predstavitvi https://www.youtube.com/watch?v=vR8N2L0pM_E, vse dosedanje številke Pasijonskih doneskov pa lahko prebirate v Digitalni knjižnici Slovenije, kjer bo kmalu na voljo tudi letošnja številka http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SPR-9G6H5HDX. 

S Pasijonskimi doneski, gibanjem Pasijonski veter, Pasijonskim novičnikom in številnimi dejavnostmi, ki se v Škofji Loki odvijajo vsako leto v postnem in velikonočnem času (več o tem na https://www.pasijon.si/), skrbimo za vzdrževanje pasijonske kondicije med eno in drugo uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona. 

Ponosni smo na našo skupno dediščino in z radostjo širimo vstajenjsko sporočilo o skrivnosti Gospodovega trpljenja, ki nas povezuje in združuje. Veselimo se povezovanj z drugimi pasijonci in že zdaj vse vabimo na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je po besedah dr. Matije Ogrina »estetsko lepa in duhovno presunljiva procesija z zgodovinskim ‘sporočilom’, ki bi nas moralo doseči. Toda to ‘sporočilo’ je takšno, da ga more odkriti le vsak človek osebno, sam zase, in odkrije ga toliko, kolikor ga tudi izpolni s svojim življenjem.«

Helena Janežič