Pri založbi Mladika, ki v Trstu že 64 let izdaja kulturno revijo Mladika in pa številne knjige, je pred kratkim izšla 5. knjiga zbirke Zapisi iz zdomstva, ki je posvečena spominom, razmišljanjem in pričevanjem naših ljudi po svetu. Gre za spomine “ameriškega Slovenca” dr. Zdravka Kalana Zgodba mojega življenja.
V zbirki so pred Kalanovo izšle naslednje knjige avtorjev iz Argentine, ZDA in Kanade: Alojzij Geržinič – Od Save do Srebrne reke, Pavle Borštnik – Moj čas, Jože Mihevc – Skozi taborišča do sreče in Branko Rebozov – Spomini in misli.
Nova knjiga je dragoceno pričevanje katoliškega javnega delavca trdne slovenske in demokratične zavesti, ki se je rodil v Motniku pri Škofji Loki leta 1906, umrl pa je v New Yorku leta 1992.
Avtor živo in kritično slika svoje odvetniško delo v 30. letih prejšnjega stoletja v Novem mestu, Ribnici in Celju, takratno stanje duha med Slovenci, zasedbo in razpad Jugoslavije aprila 1941, razkol med Slovenci, revolucijo, nacionalno ilegalo in domobrance, nato grozljiva doživetja v taborišču Dachau, delo proti komunističnemu režimu tik po vojni z Američani in z majorjem Andrejem Glušičem v Avstriji in na Bavarskem, selitev v ZDA leta 1949 ter prvo obdobje novega življenja v Clevelandu.
Leta 1950 se je dr. Kalan preselil v New York. Tam je magistriral iz knjigovodstva in se zaposlil v javni upravi. Leta 1956 so se mu iz Slovenije pridružili žena in oba otroka. V slovenski župniji sv. Cirila se je zlasti s Prosvetnimi urami na tretjo nedeljo v mesecu uveljavil kot eden izmed stebrov slovenske skupnosti v velemestu. Še malo pred smrtjo se je odločno zavzel za ameriško priznanje samostojne slovenske države.
Le nekateri deli teh spominov so bili že objavljeni v časopisih, o šolanju in o štirih desetletjih življenja v New Yorku pa v njih zvemo zelo malo. Zato spomine dopolnjujejo zapis, ki ga je za to knjigo prispeval avtorjev sin mag. Tomo Kalan, in fotografije iz družinskega arhiva. Spremno besedo je prispeval tudi urednik knjige, tržaški časnikar Ivo Jevnikar. Publicistka in raziskovalka Alenka Puhar iz Ljubljane pa je v eseju Podvojeni Dachau strnila svoja spoznanja o tem, zakaj so nemška taborišča postala tako za preživele kot za jugoslovanski režim zelo občutljiva tema.
O delu založbe Mladike govori njena spletna stran (www.mladika.com), kjer so tudi navodila za morebitna naročila, tam pa je zaradi težav, ki jih povzroča pandemija, brezplačno na voljo tudi sama revija Mladika v digitalni obliki.
Ivo Jevnikar (za Svobodno Slovenijo)
