Izšla je nova knjiga o slovenskih migracijah, obsežna, saj zajema obdobje od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne. 

Delo je izdala Založba ZRC SAZU, avtorji so prof. dr. Aleksej Kalc, dr. Janja Žitnik Serafin in prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Slednja je obiskala Argentino s dr. Kajo Širok v avgustu 2012 in tudi takrat imela predavanje za Slovensko kulturno akcijo v Slovenski hiši (mimogrede, zelo uspešno in s številnim občinstvom).

.

.

Vprašali smo dr. Kalca o tem delu.

Kako je nastala ideja združiti v enem samem delu skoraj sto let izseljevanja Slovencev, za katerega vemo, da je bilo skozi vso zgodovino zelo množično?

Knjiga je rezultat raziskovalnega projekta, katerega namen je bil preučiti zgodovino migracij na Slovenskem v dobi t. i. modernizacije na podlagi razpoložljivih študij in ponuditi strokovnemu ter širšemu bralstvu prikaz dogajanja vzdolž omenjenega časovnega loka. Delo se ne omejuje na obravnavo izseljenskih gibanj in opisovanje slovenskih izseljenskih skupnosti po svetu, kot je značilno za večino drugih slovenskih študij o tej problematiki. Poudarek je na selitvah kot pojavu, vtkanem v gospodarske, družbene, politične in kulturne procese, ki je na Slovenskem kot drugod spremljal in součinkoval na potek zgodovine. Bralec v knjigi ne bo našel natančnega pregleda selitvenih primerov in slovenskih skupnosti po svetu, saj bi za to potrebovali enciklopedično delo. Če si tega želi, ima na voljo bogato literaturo. Knjiga pripoveduje zgodbo o načinih in značilnostih izseljevanja, o obsegu in usmeritvah migracijskih gibanj, o kontekstih in razmerah, v katerih so se dogajala, o gospodarskem in družbenem pomenu selitev, o njihovi spremenljivosti in prilagodljivosti glede na splošne in specifične okoliščine. Govori seveda tudi o oblikah vključevanja slovenskih izseljencev v nova okolja in njihovi vsestranski ustvarjalnosti. Vse pa skuša prikazati tako z vidika pojavov kot skozi izkušnjo migrantov, to je konkretnih ljudi, ki so s svojimi odločitvami in izbirami migracijske pojave sooblikovali.  

Tu poznamo le tri migracijske vale, okoli 1870, medvojnega, ki se je umaknil italijanskemu nasilju, in pa povojnega, političnega. So pa tudi seveda še drugi, in tudi v druge kraje sveta.

Zgodovina slovenskih migracij, ali bolje rečeno migracij na Slovenskem, je izredno kompleksna. Že zaradi tega, ker je slovenski etnični prostor pripadal raznim državam, različnim administrativnim, gospodarskim in političnim kontekstom. Do prve svetovne vojne in nekoliko manj tudi po njej je ta prostor močno zaostajal v razvoju industrializacije in drugih neagrarnih panog, ki bi zmogle absorbirati in zadostiti gmotnim potrebam preobilnega kmečkega prebivalstva. Iz tega osnovnega neravnovesja se je od srede 19. stoletja dalje rojevalo množično izseljevanje, ki je ozemlje današnje Slovenije do prve svetove vojne prikrajšalo za neto 310.000 prebivalcev. Izseljevanje ni držalo le v čezmorske dežele, ampak se je še prej usmerilo v druge dele avstroogrske monarhije in proti gospodarskim središčem znotraj samega slovenskega etničnega ozemlja. Izseljevanje se je nadaljevalo tudi med svetovnima vojnama, ko je »zmanjkalo« nadaljnjih 130.000 prebivalcev. Takrat se je od predvojnih ciljev, zlasti ZDA, ki so zaprla svoja vrata vzhodnoevropskim priseljencem, preusmerilo drugam v tujino in v notranjost Jugoslavije. V tem obdobju je prišla bolj do izraza tudi Južna Amerika, ki je pred vojno v primerjavi z drugimi državami sprejela le majhen delež slovenskih izseljencev. Pred vojno so se Slovenci v okviru kolonizacijskih programov izseljevali predvsem v Brazilijo, po vojni, ko se je tok znatno povečal, pa je postala glavni cilj Argentina. 

Katere posebnosti imajo, po opisu v tem delu, migrantske skupine, ki so se nastanile v Argentini? In drugje?

Argentina ima posebno mesto v zgodovini slovenskega izseljevanja. Velika večina slovenskih izseljencev se je odpravljala v tujino v iskanju zaslužka, ki so ga do prve vojne v tujini ponujale predvsem ZDA s svojo ekspanzivno industrijo. V Argentino se je podala le manjša skupina kmetov in izobraženih poklicev. Po vojni pa je z gospodarskim razvojem in ob izpadu severnoameriških ciljev postal zanimiv tudi argentinski delovni trg. Poudariti je treba, da so ta argentinski selitveni tok napajali predvsem Slovenci iz Primorske, ki je takrat prešla pod Italijo, kjer so bili deležni načrtne raznarodovalne politike. V okviru le-te je fašizem spodbujal izseljevanje slovenskega prebivalstva in mu olajšal odhajanje v južnoameriške države. Primorski priseljenci so torej prihajali v Argentino v iskanju boljših gospodarskih razmer in da bi se izognili političnemu in narodnemu preganjanju. To je skupnost močno zaznamovalo, v identitetnem pogledu, v političnih usmeritvah in aktivnostih. Zaznamovalo je tudi njene odnose s povojno emigracijo, ki je bila ravno tako pogojena s trpko politično »usodo«.   

Viri, po katerih ste sestavili to delo, so verjetno domači in pa tudi iz tujine. Za slednje, kako ste zbirali podatke?

Knjiga temelji večinoma na slovenskih in tujih študijah na temo migracij in z njimi povezanih zgodovinskih dogajanj. Od osemdesetih let dalje, ko so izseljenstvo in migracijske teme začeli v slovenski humanistiki in družboslovju pridobivati mesto, ki si ga zaslužijo, je nastala obsežna literatura. Kljub temu, da številni vidiki še niso bili pojasnjeni, je bilo mogoče s pomočjo teh del naš prikaz graditi na trdnih dokumentarnih temeljih. Za spoznanja, ki smo jih vdelali v našo razpravo, se moramo zato zahvaliti številnim zgodovinarjem, demografom, geografom, etnologom, antropologom pa tudi nestrokovnjakom in vsem, ki so se tematiki posvetili iz lastnih zanimanj. Upoštevali smo seveda tudi literaturo in objavljene vire iz obravnavanega časa, npr. časopisje, študije, strokovne in politične razprave. Ker smo v ospredju želeli ohraniti ljudi in človeško dimenzijo selitvene izkušnje, kot opozorilo, da migracijskih dogajanj ni mogoče poenostavljati, pa smo izkoristili tudi osebne zgodbe in pričevanja. Ti viri bralcem ponujajo bolj neposreden in oprijemljiv vpogled v migracijsko realnost. 

.

.

Prof. dr. Mirjam Hladnik je bila nosilka informacije o tej izdaji, tudi na Facebooku. Ste dobili odzive na ta sporočila? Se je pokazalo zanimanje iz tujine?

Knjiga je izšla na začetku marca, tik preden so nastopile omejitve gibanja proti širjenju virusne okužbe. Zato še ni prišla med bralce, razen nekaterih pa so zastale tudi promocijske pobude, zlasti javne predstavitve, ki smo jih načrtovali. Za prave, s tem mislim vsebinske odzive je še prezgodaj. Nadejamo se seveda strokovnih recenzij in soočanj, ki so za avtorje glede preverjanja opravljenega dela najbolj hvaležne. Knjiga pa je namenjena tudi širši publiki in veseli bomo, če bomo zgodovino slovenskih migracij približali čim širšemu krogu ljudi. Posebno bomo počaščeni, če bodo po njej segli protagonisti slovenske izseljenske zgodbe, se pravi slovenski izseljenci in njihovi potomci po svetu. Tudi njim je knjiga že zdaj oziroma bo v kratkem dostopna po običajnih kanalih naročanja. Slovenski »primer« je zaradi svojih posebnosti zanimiv tudi v mednarodnem smislu. V mednarodni literaturi o migracijah, na primer v sintezah o zgodovini selitev, pa je le redko omenjen ali povsem zanemarjen. To je pripisati tudi naši preskromni participaciji v mednarodnih debatnih forumih in premajhnemu objavljanju naših raziskovalnih dosežkov v mednarodnih publikacijah. Zato imamo v načrtu angleško izdajo knjige, prirejeno za tujo publiko. 

Hvala lepa dr. Kalc!

Rok Fink