Neizbrisen spomin

Skavtski sestanek 5. čete v nedeljo, 17. maja 1970, na binkošti, v Marijinem domu v Ulici Risorta 3 v Trstu je bil nekaj posebnega. Naš duhovni vodja dr. Jože Prešeren nam je predstavil posebnega gosta, mladega profesorja iz Buenos Airesa. Tine Vivod naj bi nam kaj povedal o slovenski mladini v Argentini.

Res je, da sem si beležil njegove besede, a tudi drugače bi težko pozabil na tisto srečanje. S svojo simpatijo, odprtostjo, razgledanostjo in sposobnostjo za navduševanje nas je prevzel, v meni, 16-letniku, pa je še spodbudil zanimanje za naše rojake po svetu.

Povedal nam je, da je študiral telesno vzgojo in pedagogiko ter se zlasti zanimal za pametno uporabo prostega časa. Kot kristjani, je poudaril, moramo biti proti sodobni sebični in individualistični mentaliteti, razvijati moramo konkretno ljubezen do bližnjega, prava prijateljstva, ideale. Tudi s pozitivno uporabo prostega časa lahko to uresničujemo.

Nato je, tudi s pomočjo diapozitivov, predstavil tako Argentino od Buenos Airesa do Bariloč kot slovensko skupnost, kot se je kazala pred skoraj pol stoletja: 7.000 političnih emigrantov; 11 domov; šolstvo od osnovnošolske do srednješolske stopnje in slovenskega oddelka na ukrajinski katoliški univerzi; 64 organizacij, kar je preveč in je potrebno prilagoditi možnostim, je pa nujno za obstoj Slovencev na tujem. O usodi izseljencev so leta 1965 razmišljali, ko je 126 fantov in deklet z recitacijami, zborom in baletom postavilo na oder Župančičevo Dumo …

Podrobno je opisal štiriletni tečaj, ki ga je že dve leti v Buenos Airesu ob sobotah in nedeljah obiskovalo 60 mladih, bodočih vzgojiteljev, saj je šolstvo podlaga za ohranitev skupnosti. Dragocenost telesne vzgoje pa je v tem, da ni le šport in lov za rekordi, temveč pripomoček za osebno rast. Glede tega nam je pokazal zloženko s podrobnim programom in navedbo potrebnega gradiva in sodelavcev za telesno vzgojo osnovnošolcev v starostnih skupinah od 6. do 8. leta, od 8. do 10. in od 10. do 13. leta, a tudi s statističnimi in vsebinskimi vprašanji, ki naj bi leta 1973 pokazali, koliko so se načrti uresničili.

Mladim je treba zaupati odgovornosti. Če so zahteve velike, so tudi rezultati boljši, je dostavil, ko se je med nami razvil še zanimiv pogovor.

V naslednjih letih sem v tisku sledil dragoceni vlogi Tineta Vivoda v javnem življenju, po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je bilo tudi nekaj priložnosti za osebna srečanja, ki so le utrdila prvotne lepe vtise.

Ivo Jevnikar, Trst

Please follow and like us: