Z začetkom septembra je mesto veleposlanika Republike Slovenije v Argentinski republiki nastopil Alain Brian Bergant. V treh mesecih službe je poleg svojih uradnih dolžnosti v državi sprejemnici že obiskal skoraj vsa slovenska društva in se udeležil številnih prireditev, ki se v njih vršijo.  

Veleposlanik se je prijazno odzval vabilu in tako odgovarjal na naša vprašanja: 

.

V Argentini si zdaj skoraj tri mesece, našim bralcem si že znan iz raznih srečanj in prireditev. Ali se lahko predstaviš tistim, ki te še ne poznajo?

Najprej en lep, prijazen in prisrčen pozdrav vsem dragim bralkam in cenjenim bralcem tednika Svobodna Slovenija. Rodil sem se 18. septembra 1967 v Karlskroni na Švedskem, mami Dragi in očetu Filipu, ki sta bila zaradi boljše kvalitete življenja, novih izzivov in priložnosti na začasnem delu v tujini. Leta 1975 smo se vrnili v tedanjo skupno domovino. Po srednji šoli, današnji Gimnaziji Poljane, sem se vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Po opravljeni diplomi sem se zaposlil na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, kjer delam sedemindvajset let. Do sedaj sem služboval na različnih veleposlaništvih. Po pripravništvu in opravljenem državnem izpitu sem šest mesecev pomagal pri konzularnih opravilih na veleposlaništvu v Budimpešti (Madžarska). Sledila sta dva mandata v nordijskih državah, v Stockholmu (Švedska) in Helsinkih (Finska). Zaupana mi je bila naloga, da sem odprl in vzpostavil delovanje novega veleposlaništva na Finskem, kjer sem imel še ta privilegij, da sem 1. maja 2014, poleg slovenske zastave na pročelju veleposlaništva razobesil tudi evropsko zastavo, saj je Slovenija tedaj postala polnopravna članica Evropske unije. Prvič sem bil veleposlanik v Skopju (danes Severna Makedonija), od koder smo takrat bili nerezidenčno pristojni še za sosednjo Albanijo. Naslednje veleposlaniško mesto sem od jeseni 2015 do poletja 2019 opravljal v Brasilii (Brazilija), od koder smo nerezidenčno pristojni še za Bolivijo, Ekvador, Kolumbijo in Venezuelo. 2. septembra letos pa sem prevzel vodenje veleposlaništva v Buenos Airesu, od koder smo poleg Argentine, nerezidenčno akreditirani še v Čilu, Paragvaju, Peruju in Urugvaju. Ko sem bil doma v Sloveniji sem bil na ministrstvu dvakrat vodja kabineta tedanjega državnega sekretarja Ignaca Goloba, krajši čas politični direktor, vodja Diplomatskega protokola ter generalni sekretar Strateškega foruma Bled (BSF), največje mednarodne konference v regiji, ki jo v začetku septembra organiziramo na Bledu in bo prihodnje leto že petnajsta po vrsti. 

Morda je koga presenetilo tvoje ime, ki ni ravno slovensko. Ali to pomeni, da si izkušnje povezovanja različnih svetov pridobival že v domačem okolju?

Alain je francosko, Brian pa irsko ime, priimek Bergant pa je zelo slovenski. Po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji 42 Alainov, 9 Brianov, priimek Bergant pa uporablja 992 Slovencev. V času študija sem hodil na tečaj švedskega in nizozemskega jezika, kar mi je omogočilo sodelovanje na poletnih šolah, kjer sem spoznal številne študentke in študente iz drugih evropskih držav. To mi je širilo obzorja, sklepal sem nova prijateljstva in spoznaval nove kulture, običaje in tradicije, kar mi je še dodatno odprlo okno v svet. Sem ponosen Slovenec in privržen Evropejec, ki se zavzema za skupne vrednote Evropske unije, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost in vladavina prava, družina ter ohranitev kulturne raznolikosti in jezikovne enakopravnosti.

.

V Argentino prihajaš po štirih letih službe v Braziliji. Kako bi strnil vtise teh štirih let? Bodo izkušnje, pridobljene v Braziliji, v pomoč tudi pri delu tu, v Argentini?

Po tem, ko sem Rio de Janeiro prvič obiskal leta 2013 in se kot turist vrnil še dvakrat v Brazilijo, spoznaval lepote države, brazilsko odprtost, prisrčnost ter veselje, sem se v Ljubljani kasneje vpisal na tečaj portugalskega jezika in začel razmišljati o moji naslednji diplomatski destinaciji. Delo na veleposlaništvu v Brasilii, v državi velikosti Evrope, mi je predstavljalo velik izziv, bilo je zelo zanimivo, dinamično in vedno polno novih priložnosti povezovanja med državama, k čemer je nedvomno prispevala tudi odlična ekipa sodelavcev. Iz Brasilie smo seveda zelo podrobno spremljali tudi dogajanja v drugih državah v regiji Južne Amerike, še posebej v Argentini, ki je tedaj z novim predsednikom Mauriciem Macrijem začela zgodovinsko, politično in gospodarsko preobrazbo. Sprejela je vrsto ukrepov za liberalizacijo ekonomije, potrdila pokojninsko, davčno in fiskalno reformo, okrepila svoje finance in se vrnila na mednarodne kapitalske trge. Po letih mednarodne izolacije je prevzela več mednarodnih vlog, ko je gostila Svetovni gospodarski forum za Latinsko Ameriko in ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije ter uspešno predsedovala Skupini G20 in veliko pozornosti usmerila v sklenitev Pridružitvenega sporazuma o trgovinskem sodelovanju med Evropsko unijo in Mercosurjem. Argentina in Brazilija si prizadevata za polnopravno članstvo pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), skupini gospodarsko najbolj razvitih držav na svetu. Nadalje gre za sosednji državi, glavni ekonomiji v Južni Ameriki, tesni trgovinski partnerici, ki sta v preteklosti zelo dobro sodelovali tudi v okviru mednarodnih organizacij ter delili podobne poglede glede regionalnih zadev, nenazadnje tudi v okviru Skupine Lima pri iskanju mirne rešitve za izhod iz venezuelske krize. Menim, da mi bo znanje, ki sem si ga o regiji Latinske Amerike in Karibov pridobil v Brasilii, kot tudi izkušnje in zanimanje za regijo, lahko dodatno pomagalo pri delu v Buenos Airesu in razumevanju težav in izzivov, s katerimi se soočajo Argentina in nekatere njene sosednje države. 

.

Ali si prvič tu? Kaj si do zdaj vedel in poznal o naši državi? Kakšna so bila tvoja pričakovanja?

Ne, Buenos Aires sem prvič obiskal kot turist za veliko noč leta 2014. Takrat sem štiri dni spoznal glavne turistične znamenitosti in odkrival lepote argentinske prestolnice ter se odpravil na enodnevni izlet v sosednji Urugvaj, v Colonio del Sacramento. Glede pričakovanj pa naslednje. Že po prvem mandatu v Stockholmu sem se odločil, da med seboj ne bom primerjal mest, kjer sem in bom služboval v prihodnosti, ampak vsako novo destinacijo izkoristil najbolje in se poskušal zelo dobro naučiti jezik države sprejemnice, saj menim, da nas znanje jezikov dodatno bogati. Pred prihodom v Argentino sem na spletu veliko prebral o Buenos Airesu, si ogledal številne videoposnetke in se preko Google zemljevidov in Google zemlje odpravil na virtualni ogled mesta. Če sem iskren, sem Argentino začel šele bolje spoznavati iz Brasilie. Vedel sem nekaj malega o njeni zgodovini, čudoviti naravi, dobremu vinu in velikih govejih zrezkih, asadu, napitku mate, posebni strasti domačinov do nogometa in tanga ter seveda, da tu živi veliko število Slovencev in njihovih potomcev. Nekdanji veleposlaniki in drugi diplomati, ki so službovali v Argentini, so mi pred odhodom povedali veliko dobrega in zanimivega o tej veliki državi.

.

Prišel si v razburkanem času argentinske politike, nekako sredi volitev in tik pred velikimi političnimi spremembami. Kakšni so prvi vtisi po teh mesecih?

Spomnim se razburkanega notranjepolitičnega dogajanja, ko sem prišel v Brasilio. To je bilo obdobje začetka procesa ustavne obtožbe zoper tedanjo predsednico Dilmo Rousseff, ki jo je pozneje po odstavitvi zamenjal podpredsednik Michel Temer, pa pridržanje nekdanjega predsednika Luisa Inacia Lula da Silve, olimpijske igre in virus zika ter izvolitev novega predsednika Jairja Bolsonara. Opažam, da je tudi argentinska družba, tako kot brazilska in v drugih državah v regiji, zelo polarizirana oz. politično razdrobljena. Splošne volitve v Argentini, ki so potekale mirno, pregledno in v demokratičnem duhu, bodo s prisego novoizvoljenega predsednika Alberta Fernándeza 10. decembra 2019 prav gotovo prinesle velike spremembe z zasukom na levo. Če bo urugvajsko volilno sodišče potrdilo zmago kandidata Nacionalne stranke Luisa Alberta Lacalleja Pouja v drugem krogu predsedniških volitev, bo Argentina edina država članica Mercosurja z levo vlado. 

Novega argentinskega predsednika Alberta Fernándeza čakajo zelo veliki izzivi. Od lani se gospodarske razmere poslabšujejo, zato je predsednik Mauricio Macri za pomoč zaprosil Mednarodni denarni sklad. V Argentini se soočamo z visoko stopnjo brezposelnosti in inflacije, padcem vrednosti pesa, ključna težava je velik zunanji dolg, tretjina prebivalstva živi v revščini. Vodja Delegacije EU v Buenos Airesu, veleposlanica Aude Maio-Coliche, je za veleposlanike držav članic nekaj dni po zmagi organizirala pogovor ob delovnem kosilu z novoizvoljenim predsednikom. Namen srečanja je bil spoznavne narave, seznanitev s prednostnimi nalogami nove argentinske vlade in pričakovanji držav članic EU od novega predsednika. Največ govora je bilo o gospodarskem sodelovanju in naložbah, Pridružitvenemu sporazumu EU-Mercosur, Skupini Lima, reševanju venezuelske migracijske krize in ekonomskih, socialnih in političnih kriz, ki so zajele nekatere države v regiji Južne Amerike. Pogovor je potekal v odprtem in konstruktivnem vzdušju, novoizvoljeni predsednik je začel in zaključil svoj nastop z besedami: »Sem velik občudovalec Evrope«. 

Ministru za zunanje zadeve Jorgeju Faurieju sem kopije poverilnih pisem predal le nekaj dni po prihodu v Buenos Aires, 12. novembra 2019 pa originale aktualnemu predsedniku Mauriciu Macriju. Do sedaj sem na predstavitvenih obiskih spoznal moje kolege iz držav članic Evropske unije, vodjo Delegacije EU, držav Zahodnega Balkana, Čila, Paragvaja, Peruja, Urugvaja in nekaterih drugih držav, med njimi Svetega sedeža, ZDA in Izraela. Opravil sem številne pogovore tudi na ministrstvu za zunanje zadeve. Prvi vtisi so zelo pozitivni. Veselim se nadaljevati z zastavljenim delom mojih predhodnikov. Skupaj s sodelavkami, Petro Česen Čatar, Majo Vuksanović in Irene Oblak, si bom po najboljših močeh prizadeval za še tesnejše dvostransko sodelovanje z Argentino in drugimi štirimi državami akreditacije ter deloval v skladu z navodili ministrstva za zunanje zadeve ter deklaracijo in strategijo o slovenski zunanji politiki. 

Predaja poverilnega pisma predsedniku Macriju je predvsem stvar protokola, kjer za kakšne poglobljene pogovore ni časa, toda morda si vseeno imel priložnost spoznati, koliko argentinski predsednik le pozna Slovenijo?

Poverilna pisma sem predsedniku Mauriciu Macriju predal 12. novembra 2019 v skupini devetih novih veleposlanikov, med njimi so bili tudi moji evropski kolegi iz Finske, Slovaške, Švedske in Norveške. Vsaka država ima svoja pravila in postopek predaje poverilnih pisem. Novoimenovani veleposlaniki smo se najprej zbrali na ministrstvu za zunanje zadeve, v Palači San Martin, od koder smo odšli v predsedniško palačo Casa Rosada, kjer je potekala slavnostna predaja poverilnih pisem, sledil je krajši pogovor s predsednikom. Pri tem sem se držal namiga ministra Faurieja, ki mi je na pogovoru po predaji kopij poverilnih pisem svetoval, naj pogovor s predsednikom Macrijem začnem nekoliko drugače kot je običajna diplomatska praksa, saj da predsednika vežejo zelo tesne posredne povezave s Slovenijo. Vsi vemo, da je bil Mauricio Macri od leta 1995 do 2008 leta predsednik nogometnega kluba Boca Juniors in da je eden izmed arhitektov znamenitega buenosaireškega nogometnega stadiona La Bombonera, slovenski arhitekt Viktor Sulčič, tudi avtor Tržnice Abasto. Še preden sem predsedniku uspel zaključiti misel glede njegovih povezav s Slovenijo, me je prekinil, se nasmejal in sam izpostavil Viktorja Sulčiča. Predsednik se je spomnil tudi obiska predsednika Boruta Pahorja, ki je Argentino obiskal oktobra leta 2016 in izpostavil prisotnost številne slovenske skupnosti v Argentini. Lahko bi rekel, da je bil tako v pogovoru s predsednikom prebit led. V nadaljevanju sem mu prenesel pozdrave slovenskega predsednika, orisal svojo vizijo dela in predstavil prednostne naloge veleposlaništva, pri čemer sem posebej izpostavil gospodarsko, znanstveno in kulturno diplomacijo ter skrb za slovensko skupnost. Moram priznati, da je bil sicer kratek pogovor s predsednikom zelo odprt in je potekal v prijetni in prijateljski atmosferi. Po zaključeni predaji sem s sodelavkami položil še venec pred spomenik narodnega heroja San Martina na trgu, ki nosi njegovo ime.  

.

Prvenstvena naloga veleposlaništva je prav gotovo ta, da predstavlja Republiko Slovenijo pri Argentinski republiki. Kakšne načrte ima veleposlaništvo za nadaljnje sodelovanje med državama? Na katerih področjih poteka skupno delo, ali je v pripravi tudi kakšen bilateralni sporazum? 

Tako je, zato bomo se bomo na veleposlaništvu še naprej prizadevali za krepitev dvostranskih odnosov med državama in nadaljevanje stalnega političnega dialoga. Predsednik Borut Pahor se je na uradnem obisku v Argentini mudil oktobra leta 2016, spremljal ga je tedanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. 

Na pogodbenem področju je usklajen in za podpis pripravljen Memorandum o sodelovanju na področju digitalizacije med slovenskim Ministrstvom za javno upravo in Provinco Buenos Aires, kot tudi sporazum o obrambnem sodelovanju. Omenjeni memorandum o digitalizaciji bo predstavljal priložnost za tesnejše sodelovanje in  dobrih praks s strani slovenskih podjetij, ki delujejo v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije, med drugim na področjih pametnih mest, brezpapirnega poslovanja in javnih naročil. Obrambni sporazum pa pomeni krepitev sodelovanja med ministrstvoma za obrambo in oboroženimi silami obeh držav, kot tudi priložnosti za gospodarsko sodelovanje na vojaškem področju.

.

Je morda v bližnjih načrtih tudi kak pomemben obisk iz Slovenije?

V prihodnjem letu načrtujemo naslednji krog političnih konzultacij na nivoju državnega sekretarja v Buenos Airesu ter uradni obisk ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerarja, ki je bil načrtovan v prvi polovici leta. Prizadeval si bom, da bi ministra spremljala delegacija slovenskih poslovnežev, da bi tako organizirali poslovno konferenco ter seveda srečanje s slovensko skupnostjo. Prizadevali si bomo tudi za obisk visokih argentinskih predstavnikov v Sloveniji, tudi na zasedanju Strateškega foruma Bled in III. Konferenci – Dan Latinske Amerike in Karibov v Ljubljani. 

.

Pred kratkim je v teatru Coliseo gostoval Simfonični orkester RTV Slovenija. Lansko leto je v operni hiši Teatro Colón gostovala Dubravka Tomšič Srebotnjak. Kako pomembna je slovenska kultura pri utrjevanju vezi med obema državama? Kako je pa z gospodarsko povezanostjo? Tudi tu verjetno naloga veleposlaništva ni zanemarljiva.

Koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v prestižnem Gledališču Kolosej v Buenos Airesu je brez dvoma predstavljal največjo promocijo slovenske kulture letos v Argentini. Kulturna diplomacija, ki predstavlja eno izmed prioritet slovenske diplomacije, tvori eno glavnih orodij pri utrjevanju vezi med državama. Glede kulturne promocije Slovenije lahko od septembra naprej izpostavim več dogodkov: projekcijo filma Alejandra v Nacionalni knjižnici, sodelovanje na Festivalu filma Al Este del Plata, Festivalu evropskega filma, ki prav te dni poteka v Buenos Airesu, predstavitev poštne znamke z motivom Tržnice Abasto, slovenskega arhitekta Viktorja Sulčiča, ki predstavlja dve leti dela in tesnega sodelovanja med Pošto Slovenije in Pošto Argentine ter predavanje znanega slovenskega arhitekta Boštjana Vuge v Buenos Airesu.

Slovensko kulturo odlično in s strastjo promovira tudi slovenska skupnost v Argentini. Z velikim veseljem sem si ogledal muzikal Lepotica in zver, gledališko predstavo Presenečenje in 50. Pevsko glasbeni večer ter nastop Slovenskega okteta iz Mendoze. Poleg tega sem ob priložnostih obeležitve obletnic društev, ki delujejo pod okriljem Zedinjene Slovenije, v kulturnem delu programa videl ogromno talentov, odlične nastope posameznikov, pevskih zborov, glasbenih skupin in folklornih skupin. Vsi si zaslužijo veliko priznanje in poklon. 

.

Nekakšna dodatna posebnost službovanja v Argentini je veliko število Slovencev oziroma njihovih potomcev, ki tu živimo. Ustava RS in pa Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja te Slovence štejeta kot enakovreden del slovenskega naroda, za katere naj torej slovenska država tudi skrbi. Kakšen je tvoj pogled na ta skupni slovenski prostor, ki sega čez meje Slovenije?

Če se vprašamo, kje v svetu živi največ Slovencev oziroma oseb slovenskega porekla, se slovenska skupnost v Argentini nahaja na četrtem mestu, za ZDA, Nemčijo in Kanado. Razpolagamo z različnimi podatki, po ocenah Urada Slovencev v zamejstvu in po svetu naj bi v Argentini živelo med 30.000 in 35.000 Slovencev in njihovih potomcev. Nekje sem zasledil podatek, da med njimi okoli 10.000 aktivno govori slovenski jezik. To pozitivno dejstvo znanja  slovenskega jezika argentinske Slovence razlikuje od Slovencev drugje po svetu. Vse pohvale si zato zaslužijo vsi nekdanji in sedanji učitelji, ki v sobotnih tečajih, in srednješolskih tečajih desetletja s požrtvovalnostjo skrbijo za ohranitev slovenske besede, kulture, zgodovine in običajev. Posebna pohvala gre tudi našima dvema lektoricama, Tjaši Lorbek, ki poučuje slovenski jezik na Univerzi v Buenos Airesu in v La Plati in Maji Kračun, ki poučuje na Univerzi v Cordobi. 

Na veleposlaništvu si bomo v tesnem sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Komisijo Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Svetovnim slovenskim kongresom, Združenjem Slovenska izseljenska matica, Izseljenskim društvom Slovenija v svetu in drugimi še naprej prizadevali za podporo in pomoč vsem Slovencem in njihovim potomcem tukaj v Argentini, kot tudi v Čilu, Paragvaju, Peruju in Urugvaju.

.

V Sloveniji se večkrat govori o “argentinskem čudežu” in sicer zato, ker še danes mnogo potomcev Slovencev govori slovenski jezik in goji slovensko kulturo. Vendar, kakor pravi pregovor, ni vse zlato kar se sveti: soočamo se tudi z novimi težavami in izzivi, zlasti zaradi upadanja števila otrok, mladine in sodelavcev v slovenskih društvih. Kako misliš, da lahko Slovenija pomaga, da se pridobi nazaj tiste, ki so pozabili na svoje slovenske korenine, kako lahko na tem področju sodelujemo?

Sam sem imel v teh slabih treh mesecih to čast, da sem pobliže spoznal in na lastne oči videl ta »argentinski čudež«. Glede pregovora, da ni vse zlato kar se sveti, pa bi raje odgovoril z drugim pregovorom, ki pravi, da so mladi naša prihodnost ali da mlada kri mirno ne stoji. Pobude mladih so vredne toliko kot izkušnje nas starejših. Zato vsaka naložba v najmlajše in mlado generacijo pomeni naložbo v družbo znanja in napredka. Prepričan sem, da boste s tako vztrajnim delom, srčnostjo, dobro voljo, vizijo in ljubeznijo do rodne Slovenije ter vero uspešno prebrodili nove izzive in zaustavili trend upadanja števila otrok in mladine ter vseh drugih članov, ki se združujejo v slovenskih društvih, organizacijah in domovih tu v Provinci Buenos Aires in širše po Argentini. Sami ste enkrat v intervjuju za slovenski medij povedali, da  nedeljske maše in slovenske šole predstavljajo steber, na katerih sloni življenje vaše skupnosti, da je slovenska mladina povezana v organizaciji, ki združuje mlade iz vseh slovenskih domov ter da Slovensko dušno pastirstvo skrbi za slovenske nedeljske maše in druge verske prireditve. 

Prepričan sem, da boste še naprej uspešno nadaljevali s sobotnimi šolami, nedeljskimi svetimi mašami, bogatimi kulturnimi prireditvami, športnimi in vsemi drugimi dejavnosti. Šport, slovenska glasba, ples in gledališče so prav gotovo področja, ki pritegnejo najmlajše in mladino. Študentom, ki jih zanima študij v Sloveniji bomo na veleposlaništvu z veseljem priskočili na pomoč in pomagali pridobiti štipendije. 

Lahko vam zagotovim, da bodo vrata veleposlaništva vsem Slovenskem in Slovencem ter njihovim potomcem še naprej na široko odprta. Matična domovina vas izredno ceni in spoštuje, saj ste kljub temu, da nas loči nekaj tisoč kilometrov, ostali zavedni Slovenci, in hkrati ponosni Argentinci, ste naši ambasadorji, ki tukaj predstavljate Slovenijo in bogatite slovenski narod. In ne pozabite, Slovenija je danes drugačna država od tiste, ki se jo marsikdo tu spominja iz preteklosti, ko je bila del nekdanje skupne države. Je članica EU, NATO, OECD, evro-območja in schengenskega prostora. 

Morda je v času globalizacije in skorajšnji obeležitvi 30. obletnice samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije počasi nastopil čas za manjše spremembe,   organiziranost, povezovanje in aktivnosti slovenske skupnosti v Argentini. Glavno vprašanje, kako to narediti, kako zadržati in še bolj vključiti mlade, prepuščam vsakemu društvu, domovom ali organizaciji sami. 

Ocenjujem, da bi lahko skupaj naredili več na gospodarskem področju in znanosti. Morda bi to lahko postalo eno izmed nišnih področij, ki bi združevalo veleposlaništvo, častne konzule, vodstvo in člane društev ter pridobilo zanimanje mladih in jim kasneje v življenju morda lahko odprlo marsikatera vrata in zaposlitev. 

.

Omenjeno veliko število Slovencev v Argentini in v ostalih državah, ki jih veleposlaništvo v Buenos Airesu pokriva gotovo pomeni tudi obremenitev za konzularno pisarno. Na katerih področjih nudite pomoč ali svetovanje slovenskim državljanom in Slovencem nasploh?

Veleposlaništvo v Buenos Airesu je pristojno za Argentino, nerezidenčno pa pokrivamo še Čile, Paragvaj, Peru in Urugvaj. Največ Slovencev in njihovih potomcev seveda živi v Argentini, kjer se njihovo število ocenjuje na 30.000. Slovenskih državljanov je približno 6.000. Konzularni oddelek veleposlaništva dobi največ prošenj za potne listine in državljanstva. Vse več je v zadnjem času prošenj za naturalizacijo po 13. členu Zakona o državljanstvu in sicer vloge prejemamo iz različnih argentinskih mest od Parana, Buenos Airesa, do Mendoze in Bariloč. Poleg tega pa za državljanstva prosijo tudi potomci Slovencev iz Čila, Urugvaja in Peruja. 

Veleposlaništvo Slovencem nadalje pomaga pri urejanju matičnih zadev, od sprememb prebivališča, sprejema vloge za spremembe imen in priimkov, vse več vlog tudi prejemamo s prošnjami za pridobivanje izpiskov iz rojstnih matičnih knjig. Vsako leto izdamo tudi nekaj vizumov in dovoljenj za prebivanje v Sloveniji. Letno organiziramo konzularne dneve izven Buenos Airesa in sicer v Mendozi, Bariločah, Montevideu, Limi, Santiagu in Asuncionu. 

Zaradi trenutne gospodarske situacije v Argentini, se nekateri posamezniki ali družine odločajo za življenje v Sloveniji in se z vprašanji glede prijave prebivališč, združitev družine, študija, obračajo na konzularno pisarno po nasvet ali usmeritev. Poleg tega dnevno prejemamo vprašanja slovenskih ali argentinskih turistov glede potovanj v države akreditacije ali v Slovenijo. Naloga konzularnega uslužbenca je tudi pomoč slovenskim državljanom v stiski,  izdajamo potne liste za vrnitev ali pa pomagamo Slovencem, ki so zboleli na potovanju ter nudimo pomoč pri komunikaciji z bolnišničnim osebjem ali svojci v Sloveniji. Konzularna pisarna na veleposlaništvu letno obravnava približno toliko zadev, kot kakšna manjša upravna enota v Sloveniji. Konzularni uslužbenki se trudita, da pravočasno in točno odgovorita na številna vprašanja strank, ki jih dnevno prejemamo preko telefona ali elektronske pošte. Veleposlaništvo je sicer za stranke odprto ob ponedeljkih in sredah.

.

Katere prioritete si si zastavil za čas tvojega mandata na veleposlaništvu?

Svojo vizijo dela in prednostne naloge sem zapisal v smernicah dela, ki sem jih pred odhodom v Argentino predstavil poslancem v Državnem zboru Republike Slovenije na zasedanju Odbora za zunanjo politiko in kasneje še na ministrstvu za zunanje zadeve.  Naj izpostavim, da je temeljno delo vsakega diplomata graditi mostove prijateljstva, zaupanja in sodelovanja med narodi in državami. Kot sem že prej izpostavil, bom nadaljeval z delom in zastavljenimi projekti svojih predhodnikov in deloval v skladu z usmeritvami in cilji, zapisanimi v deklaraciji in strategiji slovenske zunanje politike. 

Gospodarska diplomacija že vrsto let predstavlja eno glavnih prednostnih nalog ministrstva za zunanje zadeve in s tem slovenske diplomatsko konzularne mreže po svetu. Prizadeval si bom, da bom v začetku naslednjega leta na veleposlaništvu zaposlili lokalnega ekonomskega svetovalca ter da bi ponovno vzpostavili poslovni klub oz. Slovensko argentinsko gospodarsko zbornico. Slednjo bi ustanovili po vzoru Slovensko brazilske gospodarske zbornice SLOBRAZ, ki ima sedež v São Paulu in s svojimi aktivnostmi in odličnim delom, v sodelovanju z veleposlaništvom v Brasilii, prispeva h krepiti gospodarskega sodelovanja med državama, iskanju novih poslovnih priložnosti, spodbujanju naložb, povezovanju slovenskih gospodarstvenikov ter predstavlja podporo internacionalizaciji slovenskega gospodarstva, znanosti, turizma in kulture. 

Prav tako si bom prizadeval za čim večjo prepoznavnost Slovenije kot zelene, zdrave in aktivne turistične destinacije in stalno prisotnost Slovenije v tukajšnjih tiskanih, vizualnih in elektronskih medijih. Posebno pozornost želim nameniti javni diplomaciji, celoviti promociji Slovenije ter pri povezovanju slovenske skupnosti in javnosti povečati prisotnost veleposlaništva na družbenih omrežjih, kot so Facebook, Instagram in Twitter ter posodobiti spletno stran veleposlaništva. Verjetno ste opazili naše redne rubrike na Facebooku, ki poleg naših dnevnih aktivnosti zajemajo kulturni in gastronomski kotiček, promocijo turističnih lepot in znamenitosti Slovenije, gospodarske novice in slovensko glasbo. 

Kot pomembo ocenjujem tudi stalen in partnerski dialog z vodilnimi think tanki, raziskovalnimi inštituti, akademiki ter predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij. Pomembno vez sodelovanja predstavlja tudi parlamentarna diplomacija, zato si bom v novem sklicu kongresa prizadeval za ponovno ustanovitev Skupine prijateljstva s Slovenijo. Pred odhodom v Buenos Aires sta mi interes za obisk Argentine potrdili tudi dve slovenski poslanki, Iva Dimic iz Nove Slovenije, ki je predsednica Odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Alenka Jeraj, poslanka SDS, ki je predsednica Skupine prijateljstva z Argentino v državnem zboru.

Še naprej bomo aktivno promovirali vseslovenski projekt varne hrane Tradicionalni slovenski zajtrk in Svetovni dan čebel

S profesionalnim in nepristranskim načinom dela želim posebno pozornost nameniti odnosom z našimi rojaki, slovenskimi državljani in njihovimi potomci, ter si pri tem prizadeval za ohranjanje in krepitev slovenske identitete, pripadnosti in vezi z matično domovino in drugimi Slovenci v Južni Ameriki, kot tudi za promocijo medsebojnega zaupanja, ohranjanja domoljubnosti, ponosa pripadnosti slovenstvu in pozornost nameniti mlajši generaciji Slovencev. Prizadeval se bom za tesno sodelovanje s tukajšnjimi slovenskimi mediji, za ohranjanje slovenske  tradicije in kulturne dediščine ter se redno udeleževal slovenskih srečanj. 

V skoraj treh mesecih bivanja v Buenos Airesu sem se srečal z našimi tremi častnimi konzuli, Hernanom Zupanom, Robertom Eiletzom in Jožetom Šmonom, predsednikom Zedinjene Slovenije Juretom Komarjem in predsedniki društev in organizacij, ki delujejo znotraj te krovne organizacije Slovencev v Argentini. Večkrat sem imel pogovor s predsednikom Slovenske kulturne akcije Damianom Ahlinom ter obiskal sedež Slovenskega podpornega prekmurskega društva Triglav v Bernalu ter na veleposlaništvu gostil srečanje z vodstvom Fundacije Slovenski duh in Slovenskega društva Triglav iz Parana ter Združenja Slovencev in potomcev v Patagoniji. Sredi novembra sem se udeležil tudi martinovanja v Mendozi, kjer sem imel v Slovenskem domu priložnost spoznati tudi člane Društva Slovencev v Mendozi.

.

Morda ob koncu še vprašanje – kaj pa veleposlanik rad počne, ko ni v službi? 

Veleposlanik oz. Brian želi tako kot vsaka druga oseba maksimalno izkoristiti svoj prosti čas. Sedaj sem v fazi spoznavanja in odkrivanja zanimivih kotičkov Buenos Airesa, ki brez dvoma velja za eno najlepših mest na svetu. Ker imam rad gledališče, ples in glasbo, se veselim vseh bogatih kulturnih dogodkov, ki jih ponuja argentinska prestolnica. Pel sem v otroškem in kasneje v mladinskem pevskem zboru tedanje Televizije Ljubljana in zaključil osnovno šolo kitare, zato uživam v glasbi. Zelo rad se rekreativno ukvarjam tudi z raznimi športnimi aktivnostmi. Uživam v hoji, lahkem teku, kolesarjenju, plavanju in kotalkanju. V Buenos Airesu sem prvič poskusil električni skiro. Naložil sem si aplikacijo Movo in se večkrat zapeljem po Puerto Maderu, kjer trenutno živim. Rad kuham, berem, gledam televizijo ali kak dober film na Netflixu, preko spleta pa spremljam tudi slovenske televizijske in radijske programe, da sem tako stalno dobro obveščen o dogajanju v naši domovini. Neverjetno kaj nam je prinesel internet, še pred malo več kot dvajsetimi leti, ko sem začel svojo diplomatsko kariero v Stockholmu, ni bilo mogoče brezplačno telefonirati, kot to lahko počnemo danes preko messengerja, vibra, whatsappa ali katere druge aplikacije, kaj šele, da bi takrat lahko opravili video klic. 

Dovolite, da na koncu, v luči prihajajočih praznikov, vsem vašim dragim bralkam in cenjenim bralcem zaželim blagoslovljene božične praznike in vse dobro v novem letu. Naj nas novo leto obdaruje z mirom, veliko zdravja, osebno srečo in zadovoljstvom, blagostanjem ter smehom in ljubeznijo. Naj živi Slovenija, naj živi Argentina in ne pozabimo na močno in v svetu vse bolj prepoznavno slovensko blagovno znamko: I FEEL sLOVEnia! Srečno in uspešno 2020! 

.

Spoštovani veleposlanik Brian, hvala za ta pogovor in za čas, ki si ga z njim posvetil bralcem.

Želimo ti lepo bivanje v Argentini ter uspešno delo za dosego začrtanih ciljev!

Pripravila Mariana Poznič