14. novembra je zapustil ta svet Juan Octavio Prenz, profesor, pisatelj, prevajalec iz slovenščine in srbohrvaščine, kulturnik. Rojen je bil v Ensenadi de Barragan, poreklo mu je bilo istrsko. Močno je bil povezan s slovenstvom. O njegovi smrti so poročali tudi časopisi v Sloveniji.

Prva antologija slovenske poezije po izboru velikega Cirila Zlobca, izdana tu v kastiljščini, je njegovo delo.

Prevod v slovenščino njegove »Sólo los árboles tienen raíces« je zelo priporočljivo branje; prevod Ferdinanda Miklavca je odličen, tako da imaš občutek, da bereš prav izvirnik. Predgovor tej slovenski izdaji je napisal Marko Kravos, ki nas je pred nedavnim obiskal tu v Buenos Airesu. Knjiga je še posebno zanimiva, ker opisuje tudi življenje določene slovanske  skupine priseljencev v mestu Ensenada de Barragan.

In še na koncu knjige piše Marko Kravos (odlomek): 

»V mozaično grajenem romanu, kjer se prepletajo stvarnost in domišlija, svetovna zgodovina in osebna naličja ter vloge, pisatelj Prenz izpostavi človeka kot posameznika, ki je okoren in nebogljen v svojem ravnanju, a obenem tudi neuničljiv v svoji radoživosti in zvest svoji enkratni osebnosti. Skratka, to je kolektivni roman o individualistični veličini človeškosti.«

.

.

Na zadnji platnici te knjige so tudi besede Claudia Magrisa, osebnosti med italijanskimi pisatelji in poznavalca tržaškega položaja.

Dve Prenzovi deli sta prevedeni v slovenščino; poleg omenjenega Samo drevesa imajo korenine še »Libertades mínimas« pod naslovom Prostodušne malenkosti, izbor njegovih pesnitev. Romane je napisal še tri: »Carnaval y otros cuentos«, »Fábula de Inocencio Honesto, el degollado« in »El señor Kreck«. Vse seveda v španščini. Najpomembnejše zbirke poezij so pa »Mascarón de proa«, »Cuentas claras«, »Cortar por lo sano« in »La santa Pinta de la Niña María«.

Prejel je več nagrad. Na univerzah v Ljubljani, Buenos Airesu, La Plati, Beogradu in Trstu je bil docent za hispanistiko. V Trstu je ustanovil center PEN, ki mu je tudi predsedoval.

Njegova hčerka, Cecilia, je poročena v Sloveniji in vodi kulturni center »La casa de Kamna«, ki nekako povezuje slovensko in argentinsko kulturo.

Rok Fink

.

.