Tako nekako kot se družina pripravlja na kakšen svoj posebno pomemben praznik in pri tem skrbi, da se opravijo potrebna popravila, da se prebarva, kar se že kaže potrebno, da ves prostor čim lepše izgleda in da je seveda vse potrebno že pripravljeno, tako je bilo v Hladnikovem domu v nedeljo, 10. decembra, ko se je v Slovenski vasi vršil 64. Slovenski dan in je Društvo praznovalo svojo 67. obletnico. Dan je bil že od zgodnjih jutranjih ur, hvala Bogu, kakor praznično narejen, da sta dom in cela vas še bolj blestela.

Prijetno je, ko se v takih okoliščinah družimo. Prijetno za gostitelje in za goste. V takem razpoloženju smo se najprej zbrali v Domu, kjer smo po kratkih pozdravih počastili narodne simbole naših dveh domovin s petjem himen ob dviganju zastav, ki sta na drogu plapolali ves čas praznovanja, kot znamenje naše  zavednosti in spoštovanja.

Iz Doma je manj kot sto metrov do župne cerkve posvečene Mariji Kraljici, ki te dni ravno praznuje 60-letnico blagoslovitve. Vaški dom in cerkev sta že od začetnih let tesno povezana. Oba sta delo slovenskih rok, prednostno zgrajena v času, ko so po vaških družinskih hišah bile še hude pomanjkljivosti. V cerkev smo se napotili, da ob sveti daritvi z božjim blagoslovom pričnemo skupen praznik in da Bogu priporočimo celoletno delovanje organizirane skupnosti.  

Ob prisotnosti predsednikov Zedinjene Slovenije, vseh krajevnih domov in drugih organizacij je praznično mašo daroval g. Toni Burja CM za vse žive in pokojne člane, posebno pa se je spomnil tudi ljubljanskega in izseljenskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je pred šestdesetimi leti, prav na dan pred blagoslovitvijo naše cerkve, odšel k Bogu po plačilo križa, ki si ga je s težkim življenjskim delom in trpljenjem nedvomno zaslužil. Za zgled nam je g. Toni postavil pogum, ki so ga bratje Makabejci izpričali do mučeniške smrti, iz Evangelija pa podčrtal, da je naš Bog Bog živih in naj v Njem vsi živimo.

Povsem razumljivo je prijetno razpoloženje  pri kosilu, ko vsi vemo, da bomo v Hladnikovem domu po zaslugi kuharic in strežnikov vedno dobro postreženi. Med kosilom nas je tudi obiskal in pozdravil škof v Avellanedi – Lanusu mons. Ruben Oscar Frassia, ki je pohvalil delavnost skupnosti in nam priporočil še nadaljnje ohranjanje slovenskih izročil.

V kratki pavzi se je jedilnica preobrazila v dvorano. Ponovno sta pozdravila predsednika doma g. Vinko Glinšek in Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar, za njima pa še novi veleposlanik Republike Slovenije g. Alain Brian Bergant. Omenil je svoje bližnje dejavnosti in obilne načrte, skupnosti obljubil tesno sodelovanje, vsem navzočim pa voščil vesele božične in novoletne praznike.

Že nekaj let se na Slovenskem dnevu izroča dvoje priznanj. Na predlog Z.S. ga je letos prejela Alenka Jenko, odbor Društva Slovenska vas pa se je odločil za skupinsko priznanje. Utemeljitvi objavljamo posebej, prav tako pa tudi sledeči slavnostni govor Martina Sušnika, ki je na podlagi zanimive anekdote utemeljil svoja globoka razmišljanja.

PRESENEČENJE

»Presenečenje« nas je presenetilo iz različnih vidikov. V prvi vrsti to, da se je režiser Dani Grbec tokrat odločil za popolnoma lahko komedijo, kateri niti avtorja ne poznamo. Zdi se upravičena izbira, saj potrebujemo na naših odrih včasih tudi kaj absolutno brezskrbnega, kar je publika kaj kmalu potrdila, se vklopila in močno uživala razvoj komedije. Razvoj, ki znova in znova preseneča, ko je že večkrat vtis da gre v zaključek, pa se kolo dogodkov ponovno zavrti in odpira v novih zapletih.

Veselo presenečenje je tudi bil pristop novih gledaliških igralcev, ki so se ob že poznanih in priznanih vsi po vrsti dobro vključili v odrsko dogajanje in držali ritem, ki ga take komedije nujno zahtevajo. Med njimi pa je le pravično, da posebej omenimo Natasho Grbec, ki je dokaj prepričljivo zgradila vlogo mlade Tončke Koren in pri tem z drobnimi finesami dokazala, da je nedvomno talentirana in obetavna igralka. Na žalost je po pomoti izpuščena na programu.

Ponovno torej priznanje Daniju Grbcu in njegovi »gledališki šoli« in hvala za novo darilo. Hvala za očitno skrbno pripravo, ki jo tudi taka lahka komedija potrebuje. Zahvala pa tudi vsem sodelavcem, ki s svojim nenadomestljivim prispevkom omogočijo uspešno predstavo.

Program se s tem še ni zakjučil. Nadaljeval je na prostem, kjer je RAST XLVIII prikazala bogat in dobro izveden program, ki so ga naštudirali za svoje zaključno potovanje v Sloveniji.

V prijetno veselje prisotnih je še zvečer zaigral ansambel Baires Polka in zvabil na plesišče tako mlajše kot starejše udeležence tega praznovanja.

Franci Sušnik

.