OkrOgle  obletnice

Jurij Dalmatin (1547 – 1589)      

Pred 430 leti, 31. avgusta  leta 1589, je v Ljubljani umrl Jurij Dalmatin, protestantski teolog, pisatelj in prevajalec. V slovenščino je prvi prevedel celotno Sveto pismo, ki je izšlo leta 1584 por polnim naslovom “Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina”.

Jurij Dalmatin se je rodil okoli leta 1847 na Krškem. Domneva se, da so se njegovi predniki priselili iz Dalmacije, zato se je Jurij sam podpisoval kot Dalmatin. Njegova starša sta bila zelo revna in ga pri šolanju nista mogla finančno podpirati, zato se je do 18. leta šolal na Krškem, pri Adamu Bohoriču. Bohorič je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu.

Leta 1565 se je Dalmatin pridružil Trubarju in njegovi družini. Šolanje je nadaljeval v samostanski šoli v Bebenhausnu na Württemberškem, ker je bila univerza v Tübingenu polno zasedena. Leta 1566 se je na univerzi v Tübingenu odprlo prosto mesto, kjer je kot štipendist študiral filozofijo in protestantsko teologijo. Magistriral je leta 1569. Magistrska teza z naslovom “Razprava o katoliški cerkvi in katoličanih” je izšla leta 1572. V času šolanja ga je vseskozi podpiral Trubar, ki ga je tudi spodbudil k prevajanju Biblije.

Prvo Dalmatinovo slovensko besedilo – pesem Ena srčna molitev zoper Turke – je bilo natisnjeno v Trubarjevi pesmarici 1567. Že tedaj se je pripravljal na prevajanje vsega Svetega pisma.  Ko je leta 1572 prišel v Ljubljano za pridigarja, je s seboj prinesel prevod začet­ka Svetega pisma (pet Mojzesovih knjig). Leta 1575 je Janž Mandelc v Ljubljani ustanovil tiskarno in prvi tisk v njej je bil Dalmatinov prevod svetopisemske knjige Jezus Sirah. Dalmatin je pri Mandelcu tiskal več knjig (Mojzesove knjige, Ta celi katekizem, Salomonove pripovesti, Katekizem) v želji, da bi deželne stanove pridobil za tisk svojega prevoda Biblije, ki ga je dokončal leta 1578.

Do izdaje pa še ni prišlo tako kmalu. Avgusta leta 1581 se je v Ljubljani zbrala revizijska ko­misija, ki je Dalmatinov prevod pregledala in ga po dveh mesecih dela potrdila. Knjiga pa se ni mogla natisniti v Ljubljani: spomladi 1582 je namreč moral tiskar Mandelc zapustiti Ljubljano. Iskali so tis­karja v Nemčiji, kjer so v petih mesecih natisnil 1500 popolnih in 25 nepopolnih izvodov Biblije. Tisk in korekture sta vodila Dalmatin in Bohorič. Knjiga  po lepem tisku in krasnih lesorezih prekaša vse druge slovenske knjige 16. stoletja.

Jurij Dalmatin se je vrnil v Slovenijo. Leta 1585 je dobil župni­jo Škocjan pri Turjaku. 31. avgusta 1589 je nenadoma umrl v Ljubljani.

Adam Bohorič

Dalmatinov mentor in mecen je bil jezikoslovec in učitelj. Izdal je prvo slovensko slovnico “Arcticae horulae” (Zimske urice), v kateri je znanstveno določil pravopisna pravila za pisavo slovenskega jezika. To pisavo so po njem imenovali “Bohoričica”. V Bohoričici so bile izdane vse slovenske knjige od Trubarja do sredine 19. stoletja, ko jo je zamenjala gajica, ki je v veljavi še danes.

Ali ste vedeli?

. Da je Jurij Dalmatin je o Svetem pismu takole napisal: “Samo tej besedi moramo kakor pravilu, meri in navodilu verovati, po njej Bogu služiti in ravnati vse svoje dejanje, da prideta nad nas in nad nami ostaneta Božji mir in milost.”?

. Da je Dalmatin ob zaključku študija obvladoval poleg svoje dolenjske slovenščine še dobro nemščino in latinščino? Malo je znal grščine in hebrejščine. Ker je bil v nemščini bolj podkovan kakor v hebrejščini in grščini, ni prevajal po izvirniku, ampak po Luthru iz nemščine  in je le včasih zaradi večje gotovosti pogledal tudi v hebrejski ali grški tekst ali njihov latinski prevod.

.  Da je prevajanje svetega pisma potekalo deset let brez vsake prejšnje jezikoslovne  izobrazbe, brez slovnice in brez slovarja?

. Da je bil prvi korektor Dalmatinove Biblije Primož Trubar?  Najmočneje pa je vplival na spremembe prvotnega zapisa nedvomno Bohorič, ki je pri tem delu kot najboljši Slovenec zelo veliko pomagal.

. Da je na začetku Biblije nemško posve­tilo, ki hvali slovenski jezik, sledi obširen predgovor v slovenščini, ki je dogmatična razprava o razlikah med staro (katoliško) in no­vo (protestantsko) vero in potem sledi neke vrste “slovarček”?

. Da so Biblijo protestanti prevažali v Slovenijo na skrivaj, v sodih?

. Da so katoliški duhovniki smeli uporabljati Dalmatinov prevod s posebnim dovoljenjem, saj katoliškega prevoda Biblije še niso imeli?

. Da je slovenščina bil dvanajsti sodobni evropski jezik, v katerega je bila prevedena celotna Biblija?

Pripravil Jože Jan