»Vse boste dosegli, če boste ostali trdno povezani v skupnosti«
Škof dr. Gregorij Rožman ob blagoslovitvi Slovenske hiše v Buenos Airesu.
Te besede so bile izbrane za geslo, ko je Slovenski Dom San Martín v nedeljo, 19. maja 2019, praznoval 59. obletnico ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana.
Ob 8.45 smo se zbrali na dvorišču zavoda Srca Jezusovega, kjer sta predsednik Marko Škulj in soproga sprejela goste, člane in prijatelje. Podpredsednik Marjan Boltežar in soproga sta spremljala goste v cerkev.
Ob 9.00 so v procesiji prišli do oltarja zastavonoše, narodne noše, ministranti, č. g. Igor Grohar in sanmartinski škof Monsignor Miguel Angel D’Annibale. Janez Filipič je v imenu slovenske sanmartinske skupnosti pozdravil škofa, ki se je predstavil in čestital za tako visoko obletnico. Začela se je koncelebrirana sveta maša, pri kateri je pel Slovenski pevski zbor San Martín pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Mašo je vodil Matjaž Filipič. Maša se je vršila v španščini in se darovala za vse žive in pokojne rojake iz okraja. Prvo in drugo berilo sta prebrala Marjan Boltežar in Lučka Makek v slovenščini, psalm pa Sonja Dimnik v španščini.
Po maši je mladina postregla zajtrk v domu, pod jesenskima lipama.
Malo po 11. uri smo v dvorani, v znak spoštovanja in pripadnosti dvema državama, s ponosom pozdravili argentinsko ter slovensko zastavo in zapeli obe himni.
Obiskali so nas:
* veleposlanica Republike Slovenije v Argentini, ga. Jadranka Šturm Kocjan
* predsednik našega osrednjega društva Zedinjena Slovenija, inž. Jure Komar
* župan sanmartinške občine, dr. Gabriel Katopodis
* predsedniki krajevnih Domov:
– Društvo Slovenska Pristava, g. Miloš Mavrič in gospa
– Naš Dom San Justo, g. Andrej Mehle in gospa
– Slomškov Dom Ramos Mejía, g. Marko Selan in gospa
– Slovenski Dom Carapachay, g. Franci Žnidar in gospa
* predsednica centralne Zveze slovenskih mater in žena, ga. Alenka Prijatelj
* predsednica Zveze mater in žena – odsek San Martín, ga. Polona Makek
Sledili so pozdravi: predsednik doma Marko Škulj, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar in veleposlanica Republike Slovenije ga. Jadranka Šturm Kocjan, ki se je tudi poslovila od nas, ker se konec julija vrača v Slovenijo.
Na začetku kulturnega programa nas je Martin Vomberger poučil o pomembnih dogodkih. Povedal nam je, da letošnje leto zaznamuje kar nekaj okroglih obletnic.
Mineva 230 let od začetka Francoske Revolucije, ki predstavlja prelomnico v človeški zgodovini.
8. januarja smo obeležili 200. obletnico smrti pesnika, prevajalca, duhovnika – frančiškana, jezikoslovca, učitelja, novinarja, urednika in razsvetljenca Valentina Vodnika – prvi slovenski pesnik.
Škocjanske jame so se prve v Sloveniji znašle na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine UNESCO. Letos slavimo 200-letnico prvega zabeleženega obiska Škocjanskih jam.
France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Obletnica njegove smrti, 8. februar, pa je osrednji državni kulturni praznik v Sloveniji. Proslavili smo 170. obletnico smrti slovenskega mojstra pesniške besede.
Meseca oktobra bo 150-letnica smrti slovenskega pesnika Simona Jenka, decembra pa 150-letnica začetka Prvega Vatikanskega Koncila.
23. julija bo 100-letnica ustanovitve Univerze v Ljubljani, ki po različnih svetovnih lestvicah sodi med 500 najboljših univerz na svetu in je največja univerza v Sloveniji. Za rojstni dan Univerze v Ljubljani štejemo 3. december 1919.
Pred 50 leti, marca leta 1969, je bila uradno otvorjena „Letalnica bratov Gorišek” v Planici, kjer so smučarski skoki in poleti. Imenujejo jo tudi „Velikanko”, saj je po prenovi leta 2015 največja letalnica na svetu.
20. julija bomo tudi praznovali 50-letnico prvega človeškega pristanka na Luni.
Pred 30 leti, 20. januarja 1989, je umrl dr. Tine Debeljak, slavist, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec, profesor, zgodovinar – gotovo eden največjih kulturnih delavcev slovenske skupnosti v Argentini.
9. novembra bo 30-letnica padca Berlinskega Zidu.
19. septembra bomo proslavili 20-letnico beatifikacije Antona Martina Slomška, ki ga je za blaženega razglasil papež Janez Pavel II.
Voditeljica šole »Dr. Gregorij Rožman« ga. Nina Pristovnik Díaz in učiteljica Magda Zupanc Petkovšek sta v imenu sanmartinčanov in šole počastili spomin na pomembnega človeka, nadvse skrbnega dušnega pastirja slovenskih vernikov: škofa Rožmana.
Pred 90 leti, 17. marca leta 1929, je papež Pij XI imenoval Gregorija Rožmana za ljubljanskega pomožnega škofa; za škofovsko geslo si je Rožman izbral „Teža križa in plačilo”. Škofa Rožmana je čakalo 30 let težkega apostolskega dela: ljubljansko škofijo je vodil med drugo svetovno vojno, javno obsojal brezbožni komunizem, pred njim svaril slovenski narod in bil nasprotnik vsakršnega nasilja. Zaradi protikomunistične usmerjenosti je bil preganjan in se je moral umakniti v Avstrijo, od tam pa v Severno Ameriko. Do svoje smrti je opravljal apostolsko in misijonsko delo med slovenskimi izseljenci po svetu. Trikrat je obiskal tudi slovenske izseljence v Argentini: leta 1949, 1952 in 1956; spodbujal in spremljal jih je v težkih prvih letih izseljenstva. Umrl je v Clevelandu pred 60 leti, 16. novembra 1959. Od leta 2013 škof Rožman počiva na slovenskih tleh; pokopan je v ljubljanski stolnici, v kripti stranske kapele sv. Marije Magdalene.
Koroška nam je dala škofa Gregorija Rožmana. V zgodnjih letih so se močno utisnila njegove lepe lastnosti: ljubeznivost, preprostost, odkritosrčnost, globoka srčna dobrota in ljubezen do bližnjega, zlasti do tistega, ki trpi in je pomoči drugih potreben ……
Po uvodni glasbi smo slišali posneti glas Lucijane Oberžan Jarc z recitacijo »Kako te spoznam« (Tone Kuntner). Juli Kastelic Štumberger nam je povedala, da je škof Rožman ob neki priliki poudaril: »Slovenci: ne pozabite idealov, zaradi katerih ste prišli sem in zaradi katerih ste se doma ustavljali rdeči nevarnosti. Ohranite jih!«.
Kati Podržaj je recitirala pesem »Dobro Jutro« (Tone Kuntner). Mladci in mladenke ter Veronika Samsa so predstavili »Pogovor na cesti« (Ljubka Šorli), skupino vodita Matija Belec in Monika Filipič. Ker pa ima slovenska pesem prav posebno mesto v naših srcih, je Saši Podržaj predstavila kratek koncert zbora s sledečimi besedami: Škof Rožman je dejal, »Imamo še en zaklad: našo slovensko pesem. Čuvajmo, gojimo in ohranimo ta naš veliki zaklad. V novi domovini sprejmite vse, kar je dobrega in mnogo tega boste našli in boste tako postali še bolj očiščeni in izklesani, modri in izurjeni«.
Slovenski pevski zbor San Martín pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic je zapel:
– Najlepše veselje – prir. M. Bajuk
– Marko skače – prir. F. Kimovec
– Jaz bi rad cigajnar bil – prir. L. Kramolc (solisti: Camila Santana Smersu, Juli Kastelic Štumberger in Sebi Skale)
– Slovenska dežela – B. Ipavec
Učenci Rožmanove šole so pod vodstvom Saši Podržaj zapeli »Juhej si zapoj« (Damjana Urh) in recitirali »Veseli ringaraja« (Ljubka Šorli); nato so izvedli dve plesni vaji »Leva desna« (Pevka Claudia) in »Hočem le tebe« (Modrijani, Isaac Palma) pod vodstvom Sonje Dimnik. Vmes sta pa Cecilija Jarc in Olga Dolenc Kociman prebrali odlomke misli škofa Gregorija Rožmana.
Pomagali so: starši Rožmanove šole – predsednici odbora: Sonia Petkovšek Boltežar in Cecilija Močnik Tašner, Multimedija: Štefi Leber in Regina Truden Leber, grafično oblikovanje: Mikaela Podržaj, priprava dvorane: odbor doma, zvok: Mati in Marko Medvešček ter Luka Škulj, luči: Janez Filipič, snemanje: Toni Podržaj, spremljava: Ariana Žigart, napovedovalca: Martin Žagar, Martin Vomberger, fotografiranje: Tone Belec, zamisel in režija: Marta Jenko Škulj.
Po programu smo imeli bogato družinsko kosilo, ki ga je pripravil Tomaž Filipič s pomočniki (Alejandro Leber, Kristjan Tašner, Andrej Marolt ml., Maksi Šenk) in prijazno postregla mladina; prispevali sta tudi Lučka Marinček Kastelic in Paula Šenk.
Pri kosilu so se nam pridružili delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini prelat dr. Jure Rode,
č. g. Robert Brest in č. g.Igor Grohar, ker so bili do te ure zadržani.
Med in po kosilu je bila prosta zabava ob zvokih skupine “Die Freunde”.
po tako bogatem programu in tako obilnem kosilu smo ponosni na sanmartinsko skupnost!!!!
Končamo z besedo HVALA!!
Hvala Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za podporo.
Hvala za vse vložene ure vsakemu, ki je na kakršenkoli način sodeloval, da je 59. obletnica tako čudovito potekala.
Lučka Makek
.
