Dragi abiturienti,
Korajžno stopajte in povezujte se!
Nova skupina je vstopila v peti letnik, zadnje leto na Slovenskem srednješolskem tečaju. Sedemindvajset dijakov bo zaključilo eno izmed najlepših življenjskih dob, v kateri se utrdijo vezi prijateljstva, se oblikujejo vrednote in osebnost, se odkrivajo poti v življenju. Lahko bi rekli, da ste prišli do vrha neke stopniščne rame in od tam razmišljate kam sedaj, v katero smer naj greste.
Čez nekaj mesecev boste stali na podestu. A pred vami so še stopnice. Zadnji zagon pred Slovenijo je že tu, v vaših rokah. Nekaj dni v poletju in z začetkom jeseni ste se spravili k pisanju prispevkov. Nekateri nejevoljni, drugi z brzico, ki jo vam da zadnji korak na tečaju, drugi s pomočjo domačih … Vsak izmed vas je pisal o raznih točkah razpršenih po celotni Argentini, ki jih vodi posebna nit.
Pisali ste o naravnih in kulturnih dediščinah, ki so navzoče na argentinskih pokrajinah. Zakaj? Ker, kot vsako dediščino – bodisi naravno, kulturno ali družinsko – je treba spoznati, negovati, ohraniti jo in prenašati naprej. Je del nas, del naše identitete. Poznanje teh vrlin nam nudi ogrodje pri oblikovanju naše prihodnosti.
Vemo, da brez preteklosti – tiste družinske in tiste bolj svetovne – povezave stopniščnih ram postanejo negotove. Počitek na podestu, ki naj bi pomenil čas za razmislek in pridobivanje novih zagonov za naprej, ostane samo pusti premor v katerem zaman iščemo zavetje.
.
.
Prav vi mladi ste bodočnost, ste nova moč, ki zre v boljši svet in se bori za njega. Ste tisti, ki ne ostanete v zaledju temveč korajžno stopate po stopnicah in povezujete nadstropja. Iščete to, kar je najbolj primerno in učinkovito za skupno dobro. Visoko ciljajte, ne se vdati pri prvem spodrsljaju, zaupajte v vašo moč, ki jo črpate iz krščanskih vrednot in iz slovenskih korenin. Tu boste našli podporo za sprejemanje pravih odločitev.
Stojite na stopnišču, se ozrete naokrog in veste, da še malo manjka in boste skupno dosegli podest. Vsakemu se bo odprlo novo stopnišče (študij, izobrazba, družina, projekti), a spomnite se, da kot pri vsaki stopnici lahko spremenite smer hoje, da se srečujete in družite, saj ta stopnišča so sestavljena iz ljubezni in le ta bo ostala trdna opora.
Želim vam, naj vaših sedemindvajset src utripa kot še nikoli, ko boste z lastnimi očmi spoznali slovensko deželo in skupno krepili občutek pripadnosti s spoznavanjem in spoštovanjem do slovenske dediščine.
.
prof. Marta Petelin
.
