Počitnice so tu. Zdaj nam ne bo poveljevala nobena ura, zdaj nam ne bo zvonil noben zvonec.
V Balantičevi šoli smo imeli zaključno prireditev. Vedno se prične z zahvalno sveto mašo, a zaradi izjemno slovesnega dogodka- ponovitve nove maše gospoda Pavla Erjavca, nekdanjega učenca- je bila maša prestavljena na naslednjo nedeljo.
Gospa Erika Poglajen Dellacasa nas je povabila na srečanje: »Hura, pouka je konec in veselja imamo polni lonec!« S takim razpoloženjem smo prišli do konca šolskega leta 2018.
Na začetku je povabila msgr. dr. Jureta Rodeta, da nam je podal nekaj misli v premišljevanje za počitniški čas. Naslovil jih je na starše, vzgojitelje, na vse, ki sodelujejo v šoli ali nas občasno obiščejo:
»V vseh otrocih od vrtca, pa tja do osmega razreda so trije zakladi, tri vrednote, tri svetinje!
Prvi zaklad je ljubezen do bližnjega. Vsakega otroka se starši od rojstva naprej veselijo in skrbijo zanj telesno in duhovno. Papež sv. Janez Pavel II je dejal, da je družina prva šola socijalnih kreposti. Otrok se razvija ob zgledu bratov, sester, staršev in se nauči kreposti, ki mu bodo v nadaljnjem življenju zelo potrebne in mu bodo pomagale, da se bo v družbi starejših dobro počutil in se razvijal. Uči naj se ponižnosti, premagovanja, naj spozna, da ni edini, naj začuti bližnjega. Ali lahko odstopi igračo?…ali računalnik za nekaj časa?…
Drugi zaklad: ne pozabimo, da je Božji otrok. Morda bi med počitnicami lahko dodali kakšno kratko molitev ali desetko rožnega venca.
Tretji zaklad pa je slovenski jezik. To, da lahko berejo, pišejo in govorijo slovensko mu bo odprlo obzorje in vrata v vso slovansko kulturo.«
Te bogate misli je gospod ponovil v španskem jeziku.
Gspa Erika je predstavila najmlajše, ki so skozi leto olimpijskih iger opravljali telesne dejavnosti. Takrat so se sprostili, spoznavali dele telesa, večali besedni zaklad, dobivali različne spretnosti, a obenem postali zmožni tudi koncentracije. Vse to so pokazali med ritmično vajo na pesem Živa in Žan pod vodstvom gdč. Marte Petelin in gdč. Pavle Urbančič. Otroci so uživali na odru, starši so s ploskanjem nagradili njihove napredke.
Sledil je nastop 1., 2., 3. in 4. razreda, pod vodstvom gospe Marije Urbančič, Alenke Urbančič, Cecilije Urbančič, gdč. Lučke Marinčič in gdč. Bernardke Krajnik. Z vlakom so nas popeljali skozi štiri letne čase. Orisali so naravo v besedi in pesmi. Na njihov otroški način so pokazali kako se skozi leto vreme spreminja in kako naj se na te spremembe pripravimo, da nas ne bo zeblo ali nam bilo prevroče. Ena, dva, tri, vlak že hiti… Navdušeno so zapeli zadnjo pesem: Šolska vrata zaklenili, dolgo zdaj ležali, se kopali in igrali. Počitnice so tu…
Otroci 5. , 6., 7. in 8. so se zelo potrudili in prikazali prizor Čista vest – igrica v enem dejanju. Že sam naslov pritegne k razmišljanju: kaj je prav in kaj nepravilno. Povabi nas, naj ne pozabimo kaj je pošteno in kaj je zmota. Letos se spominjamo na bogato dediščino, ki nam jo je zapustil g. Frido Beznik. Prav ta prizor je njegovo zadnje delo, ki ga je z ljubeznijo do slovenske besede, do naših otrok, iz spoštovanja, ki ga je imel do gdč. Angelce, režiral prav tako za zaključek šolskega leta.
Torej, kar pospremite nas na sejem, kjer marljive branjevke ponujajo dobrote, domačini se pogovarjajo in prepevajo, šolarji obiščejo stojnice, slikoviti in živahni kupci se vrste. Na sejmu srečamo ravno tako kmeta, gospoda, ženico in … deklico in dečka, ki sta nas poučila, kaj je prav za prav čista vest.
Za besedilo pesmi sta poskrbeli ga. Kristina Skvarča Šenk in gdč. Veronika Malovrh. Gdč. Danica Malovrh in gdč. Ivana Tekavec pa sta se potrudili, da je prizorček postal lep poklon g. Fridu Bezniku.
Sledilo je slovo. Lepa skupina osmih učencev se le letos poslovilo od nas: Ljudmila Selan, Jana Altini-Mehle, Katja Zupanc, Viktorija Nicastro Tekavec, Alenka Čop, Martin Bonino Lipušček, Valentin Zupanc in Ivan Goljevšček.
Poslovili so se s prizorom Kralj Artur in okrogla miza. Dogajalo se je na gradu. Sedeli so pri mizi in ugibali kakšna bo prihodnost. Kam in kako naprej po osnovni šoli? Povabili so vedeževalko Merlino, ki je prinesla s seboj pripomoček, »kristalno kroglo«. Napeto in v tišini so čakali kaj bo Merlina napovedala. A kaj! krogla ni pokazala prihodnosti ampak posnetke iz preteklosti: znašli so se v šolskih klopeh, pri verouku, spominjali so se sv. obhajila. Podoživljali igre in nastope. A sedaj? Bog ve, kako bo na SSTRMB!! (Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka). Zaupno so prosili za pomoč gdč. Ivano Tekavec. Prepričljivo jih je potolažila, da bodo kos novim izzivom. Potolaženi so se odločili ZA NAPREJ!!
Od njih se je poslovila ga. Irena Urbančič Poglajen. Pozdravila je vse navzoče, tudi v španskem jeziku.
Nadaljevala je z mislijo, da je zaključek obenem zahvalni dan. Saj je ganljivo videti otroke na odru, ki so jih 3. in že 4. rodu, a še vedno govorijo in prepevajo v slovenskem jeziku. Za vsem tem je ogromno nesebičnega dela številnih učiteljic, katehistinj, pevskih voditeljic, knjižničark, staršev in starih staršev, ki se dan za dnem trudijo, da bi vzgajali dobre, prisrčne, zavedne in poštene ljudi, ki bodo argentinskemu in slovenskemu narodu v ponos. Zahvalila se je Našemu domu, ki šoli širokosrčno odpira svoja vrata vsako soboto, odboru staršev in vsem, ki skozi leto žrtvujejo svoj čas, delo, energijo in dobro voljo.
Na koncu je nagovorila osmošolce.
»Kaj naj vam želim, dragi osmošolci?! Ohranite v svojih srcih vsa lepa, vesela in bogata doživetja: šolske ure, nastope, prejemanje zakramentov, izlete……
Ohranite ljubezen do slovenskega jezika in petja. Za naprej pa je želja, da bi razvijali talente in darove, da bi v življenju veliko dobrega storili, Bogu v čast, sebi v veselje, družinam in družbi v ponos.
Na novi poti zaupajte Mariji Pomagaj, pred katero ste molili vsako soboto. Naj vas ona objame in varuje!«
Tako je minevalo popoldne in prišel je večer, Miklavžev večer. Napetost se je stopnjevala, dokler ga otroci niso zagledali. Ljubeznivo jih je nagovoril, opomnil jih je, da naj se varujejo greha. Ponovil jim je stari slovenski pregovor: »Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme.« Povabil jih je tudi k dobroti in darežljivosti. Položil jim je v srce misel, da prihaja kot dobrotnik in jih prosil, naj postanejo dobrotniki tudi oni. Potem je razdelil darove in naši pridni otroci so odšli domov.
Alenka Belič Fantini
foto: Lučka Oblak Čop
