V soboto, 14. septembra, smo se zbrali v Slovenski hiši, da obeležimo 70-letnico Slovenske kulturne akcije.

Začeli smo s sveto mašo, ki sta jo darovala č.g. Franci Cukjati in č.g. Robert Brest, za vse žive in pokojne predsednike, odornike ter člane SKA. 

“70 let – dolga doba, doba plodnega delovanja, ustvarjanja, požrtvovalnega dela, doba lepih, nepozabnih trenutkov”, s temi besedami smo začeli slovesnost v polni dvorani dr. Tineta Debeljaka. Zapeli smo slovensko himno ter pesem “Slovenija v svetu”. Predsednik organizacije, Damijan Ahlin je pozdravil navzoče in spregovoril ob tem visokemu jubileju. 

K mikrofonu je stopil začasni odpravnik poslov veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini Igor Šef, ki je čestital ter izrekel željo, da bi SKA nadaljevala še dolgo let, nato pa še predsednik Zedinjene Slovenije Jure Komar, ter podal plaketo predsedniku naše organizacije. Sledil je govor urednika revije Meddobje, Toneta Mizerita.

Slovenska kulturna akcija ima več odsekov. Eden od njih je filozofija. Filozofija je humanistična veda. Dejstva filozofije so dejstva miselnega sveta kot takšnega. Pravilna filozofija človeka ne odtujuje svetu, temveč ga predpostavlja, prav v svetu, kot nosilca misli. Filozofija v bistvu sprašuje in skuša dajati kolikor toliko utemeljene, čeravno morda samo začasne odgovore na stalna vprašanja. Teološki odsek je dolga leta vodil dr. Mirko Gogala. V njegovem eseju »Vera in teologija danes« pravi, da je teologija osvoboditve skušala dati krščanstvu nov praktičen red, s pomočjo katerega bi se končno odrešenje moralo dogoditi. Ta praksa je pustila za seboj ruševine, namesto da bi ustvarila svobodo. Esej zaključi z mislijo, da je naša naloga da služimo Bogu s ponižnim duhom in z vsemi močmi svojega srca. In vam povem eno zanimivost, za katero malokdo ve:  8. marca leta 1956 je, na predlog patra Prešerna, sv. oče Pij XII daroval Slovenski kulturni akciji 4.000 pesov.

Če povzamemo besede Lojzeta Rezlja, ki je v Zborniku Slovenske kulturne akcije 1954-1994 obširno opisal kako se je razvijal gledališki odsek lahko povemo, da je gledališče umetnost, ki terja od svojega odjemalca aktivno sodelovanje, miselni napor, ljubezen do materine besede; daje pa tudi globoka doživetja in spoznanja. Gledališče vzgaja, plemeniti in osrečuje. Vodja odseka, Dani Grbec je s sodelovanjem Borisa Rota pripravil Čehovo enodejanko, “Tragik po sili”, katero je prevedel Janko Moder: Žrtvovano življenje, ovire, obveznosti, pomanjkanje odločitev in nakopičena nesreča so gonilne sile, ki dajejo življenje igri: Ivan Ivanovič Tolkačov se odpravi k svojemu najboljšemu prijatelju Alekseju Aleksejeviču Muraškinu, da bi poiskal  pomoč. Glede na njegovo nesrečno življenje potrebuje nujen odziv, kar je lahko popoln razlog, da se okrepi in konča njegova tragedija. Izvrstno igrana enodejanka je bila nagrajena z dolgim ploskanjem.

Literatura je slika časa in človeka. Ob tej sliki se oseba zamisli in išče, kako in kaj je treba reagirati. Problemi, ki se odkrivajo, pozivajo k razmišljanju, k reševanju, morda po novih poteh. Vsak umetnik je odvisen od svojega talenta, njegove mere in smeri, od okolja, ki se je v njem razvijal in rasel, od situacij, ki vanje zaide, od izobrazbe, od svetovnega nazora, ki ga ima, od značaja, itd. Morda prav vezanost pisca najbolj vpliva na kakovost in količino dela. Pri Slovenski kulturni akciji je izšlo v vseh teh 70 letih čez 200 publikacij (če vključimo tudi izdaje Meddobij). 

Rok Fink in Maruša Batagelj sta se z veseljem odzvala našemu vabilu ter prebrala nekaj odlomkov pisane besede raznih avtorjev, kateri so bili sledeči: Damijan Ahlin, Vinko Beličič, Frank Bukvič, Tine Debeljak, Lev Detela, Vladimir Kos, Ted Kramolc, Milena Merlak, Lojze Novak, France Papež, Gregor Papež, Tone Rode, Vinko Rode, Andrej Rot, Branko Rozman, Zorko Simčič, Bine Šulinov, Vladimir Truhlar ter Rafko Vodeb. 

Slovenska kulturna akcija je v 70 letih razvila bogato glasbeno dejavnost. Po analizi, ki jo je pripravil pokojni dr. Edo Škulj, lahko razdelimo to dejavnost na tri dele: samostojne izdaje, glasbene razprave in članki ter glasbeni kulturni večeri. Med samostojnimi izdajami lahko imenujemo Geržiničev oratorij, Geržiničevo ploščo ter Bajukovo pesmarico. Kar se tiče glasbenih razprav in člankov lahko povemo, da je v Meddobju izšlo kar nekaj razprav, pogovorov, člankov in ocen, ki zadevajo glasbo. Po kakovosti in dolžini izstopajo Osanova razprava Musica perennis, Geržiničev oris Moderne glasbe in Škuljev prikaz cerkvenega glasbenika Stanka Premrla.

Glede glasbenih kulturnih večerov lahko imenujemo Dvoržakov večer, Večer komorne glasbe, Mozartov večer, Schumannov večer, koncert kvarteta Finkovih, recital Franje Golobove, Beethovnov večer, recital Bernarde, Marka in Veronike Fink, Luke Debevca, Marka Bajuka, Ani Rode, Bogdane Herman, Vere Golob ter orgelski recital Anice Arnšek in klavirski recital Antona Soler-Biljenskega.

V Sloveniji smo praznovali našo 70-letnico junija letos in to zelo slovesno. Na ekranu smo si ogledali kratek posnetek kjer smo si ogledali kako smo obeležili naš praznik v Ljubljani (26. 6. dopoldne v Slovenski Matici  -kjer smo dobili priznanje iz strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu-;  popoldne v Narodni univerzitetni knjižnici (NUK) in naslednji dan v Državnem zboru. Izročili smo priznanja Slovenske kulturne akcije predstavnikom vseh treh ustanov v zahvalo za sodelovanje ob našem jubileju. 

Prvotnim petim odsekom SKA so se z leti dodali novi, med njimi tudi zgodovinski. V njem je sodeloval France Dolinar, ki je bil med pobudniki in prvimi sodelavci Slovenske kulturne akcije. Člani tega odseka so bili, med drugimi, tudi dr. Srečko Baraga, dr. Silvin Eiletz, Fran Erjavec, dr. Rajko Ložar in dr. Branislava Sušnik. Izrednega pomena pa je Zgodovinski atlas Slovenije, delo prof. Romana Pavlovčiča, ki je izšel kot 40. publikacija  Slovenske kulturne akcije leta 1960, ki je bil prvi tovrstni opus v slovenski znanosti sploh. 

Slovenska kulturna akcija je bogata tudi iz likovnega vidika. Vodja likovnega odseka, Andrejka Dolinar Hrovat, nam je na kratko predstavila odsek in razstavo, ki je krasila dvorano (razstavljali so Adriana Omahna, Eli Hafner, Helena Klemenc, Cecilija Grbec, Andrea Quadri, Veronika Šparhakl, Andrejka Dolinar, Marjetka Dolinar, Branko Zavrtanik, Zalka Arnšek, Lučka Oblak, Tone Oblak; pokojni pa: umetnika profesorja umetniške šole SKA, Bara Remec in France Ahčin ter Andrej Makek in Arh. Jure Vombergar, ki sta predstavljala učence Umetniške šole).

Ena od pobud SKA v letih njene največje zagnanosti in razvejanosti njenih delovanj je bila ustanovitev umetniške šole leta 1955. Zaslugo za ustanovitev te šole in potem za obstoj in redno delovanje skozi pet let si delita umetnostni zgodovinar Marijan Marolt in stikarka Bara Remec. Kot profesorja pa sta ves čas sodetovala tudì kipar France Ahčin in slikar Milan Volovšek. 

Ta dan je bila prava priložnost, da se zahvalimo odbornikom, ki so dolga leta prisotni z delom, z nasveti, z zgledom ter z vztrajnostjo. Sledila je oddaja priznanj Tonetu Mizeritu in Andrejki Dolinar Hrovat, ki sta bila presenečena ter hvaležna za to gesto.

V teku večera smo prebrali nekatere čestitke, ki smo jih dobili: Mateja Arčona, Ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ker podpredsednika vlade; Suzane Lep Šimenko, predsednice  Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora RS; Boštjana Kocmurja, tajnika društva Slovenija v svetu; Zorka Simčiča, Toneta Kuntnerja ter Bogdana Šaleja z Brazilije. Sledila je pogostitev in prijateljsko srečanje, ki se je zavleklo kar dolgo v noč.

Hvala Bogu, Kulturna akcija je še živa, imamo veliko načrtov, idej in projektov. Imamo zveste člane po vsem svetu, imamo ljudi, ki si želijo včlaniti in z nami sodelovati. In to bomo izkoristili. Vrata so odprta. Spoštujmo delo, trud in požrtvovalnost ljudi, ki skrbijo za to “našo organizcijo” …

In zaključim z Zorkotovim geslom, ki je dandanes še kako aktualen:  V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, v vsem pa ljubezen!

Marjana Pirc Ahlin

za Slovensko kulturno akcijo