Slovenska osnovna šola Josipa Jurčiča je bila ustanovljena 12.4.1958, dve leti pred ustanovitvijo slovenskega doma Carapachay.  Do leta 1961 je delovala v prostorih farne cerkve Sv. Družine v Carapachayu, nato se je preselila v nove prostore slovenskega doma in lahko poučevala vse večje število otrok.

Leta 2008 je o. š, Josipa Jurčiča praznovala visok jubilej: 50 let neprekinjenega  delovanja, v katerih je predajala otrokom ljubezen do materinega jezika in verskih vrednot, bogato dediščino matične domovine Slovenije. Vsa zgodovina Jurčičeve šole je obširno opisana v brošuri, izdani ob njeni  50. obletnici in ob 50. obletnici Slovenskega doma Carapachay. Število otrok je v zadnjih desetletjih upadalo. Po dogovoru s starši in otroki, ki se niso želeli preseliti v druge šole, je šola vztrajala do konca. Tako je leta 2016, po 58 letih delovanja, z žalostjo zaključila svojo dejavnost, ko sta zadnja dva učenca dovršila vseh osem razredov.

Prvi voditelj o.š. je bil g. Aleksander Pirc(1958-1966 / 1968-1971 / 1981-1982 / 1986) za njim pa Edo Škulj (1967), Majda Žitnik-Markež (1972-1980), Mara Homan-Pleško (1983-1985), Metka Slabe (1992-2000)  in Ani Klemen (1987-1991 / 2001-2016).

Težko je na kratko opisati obširno delovanje skozi vsa ta leta. V tem času je šlo mimo šolskih klopi okoli 250 otrok, poučevalo 48 učiteljic in učiteljev ter 5 katehetov (č.g. Albin Avguštin, č.g. Matija Borštnar, č.g.Franci Cikjati, č.g. dr. Jure Rode in č.g. Stanko Škrbe). V veliko pomoč je bila v zadnjem desetletju katehistinja ga. Anka Pleško Garcia, ki je prevzela veroučni pouk namesto duhovnika.

Skozi desetletja je slovenska carapachayska šola aktivno sodelovala pri vseh dejavnostih doma in širše šolske družine pod okriljem Zedinjene Slovenije. Tudi v zadnjih desetih letih je, kljub majhnemu številu učencev vztrajala v svojem delovanju: 

• Voditeljica se je udeležila vseh rednih učiteljskih sej v Slovenski hiši. Šola se je udeležila vseh skupnih prireditev krovne organizacije Zedinjene Slovenije: pričetnih šolskih prireditev, Alojzijevih in Slomškovih proslav ter skupnih izletov v Glew. 

• Šole izmenično prirejajo igre na letnih skupnih prireditvah. Tako je naša šola 30.3.2011, na začetni šolski prireditvi, uprizorila igro Panjske končnice, premiera v zamisli in režiji voditeljice šole. Leta 2016 je podala zamisel in povezovala Slomškovo proslavo. 

• Jurčičeva šola je sodelovala na kulturnih programih obletnic doma, na domobranskih in spominskih proslavah in prirejala materinske in očetovske dneve. Odbor staršev je vseskozi preskrbel prihod Sv. Miklavža. Za njihovo neomejeno vdanost in pomoč se iskreno zahvalimo!

• Učiteljice so se udeležile študijskih tečajev v Slovenski hiši in seminarjev za učitelje, ki jih organizirata in financirata Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Učiteljice so vsakič bile obdarjene z bogatim študijskim  gradivom.  Za to možnost se Uradu in Ministrstvu prisrčno zahvalimo! 

• Šola se je odzvala vabilu slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu na likovni natečaj in se pridružila praznovanju 25. obletnice osamosvojitve Slovenije v okviru praznovanja Buenos Aires celebra Eslovenia, 25.6.2016. Odzvala se je vabilu Balantičeve šole k prijateljskemu srečanju in se večkrat pridružila praznovanju otroškega dneva v Rožmanovi šoli. Obema šolama se lepo zahvalimo za take pozornosti!

• Naši otroci so se tudi udeležili počitniške kolonije v Cordobi. Tam so navezali prijateljske vezi z učenci drugih šol, kar jim je potem olajšalo vključitev v srednješolski tečaj Marka Bajuka. 

• V šoli smo poleg učenja, igranja, plesa in petja imeli tudi razne delavnice: izdelava lectovih srčkov, butaric, adventnih venčkov, daril za starše, peka piškotov in še kaj. 

.

.

Kako opisati s kakšno vnemo smo se podali na delo vsa ta leta? Ta naša marljivost ni drugega kot dosledna zvestoba prvotnim načrtovanim ciljem: ostati zvesti materinemu jeziku in Bogu, bogati dediščini naših prednikov. Nedvomno je bila gonilna sila ljubezen, ki so nam jo vcepili tako starši kot zgledni učitelji. Vsem njim gre naše priznanje in globoka hvaležnost za vso nesebično predanost v teh 58 letih dela! 

Slovenska osnovna šola v Carapachayu je nastala po potrebi rojakov, da bi svoje otroke vzgojili v slovenskem in krščanskem duhu. In to se je vršilo vse do leta 2016. Več razlogov je pripeljalo   do zaprtja: naša srenja je bila že od vsega začetka najmanjša skupnost, mladi so se možili  oz. ženili v druge okraje, nastali so mešani zakoni, kateri niso čutili potrebe po vključitvi v našo srenjo, prirastka otrok v zadnjih letih ni bilo, kar nekaj aktivnih mladih članov se je preselilo v Slovenijo in nenazadnje je pomanjkanje prilagajanja zahtevam časa tudi prispevalo k oddaljitvi bivših članov.                 

Leto 2017 je potekalo brez šolske dejavnosti. Kar pogrešali smo jo in lahko občutili praznino, ki je zajela domove prostore…

Novi časi pa prinašajo nove izzive. Ga. Ani Klemen Boltežar je predlagala odboru doma odprtje oddelka ABC v prostorih doma, za vse ljudi, ki se zanimajo za slovenski jezik. Odbor je to potrdil in tako se je pričel v letu 2018 tečaj kar v dveh skupinah. V pomoč je stopil tudi g. Jože Jan kot nadomestni učitelj po potrebi. Odzvalo se je okoli 15 ljudi, a vztrajalo jih je sedem.  

V letu 2019 se je število zainteresiranih povečalo. Odprli smo tri oddelke; začetniki (vpisanih 9) nadaljevalci (trije) in za branje ter pogovorne vaje (2 učenki).

V letu 2020 smo se z visokim odzivom razširili na štiri oddelke, pa nam je pandemija virusa preprečila pričetek.  Namen imamo, da se tečaj odpre takoj, ko bodo dane zdravstene razmere.

Polni upanja in navdušenja smo pripravljeni obrniti novo stran v knjigi življenja našega dragega doma Carapachay. Bog te živi še na mnoga leta!   

Ani Klemen Boltežar