V zimskih, sivih dnevih, se po daljšem deževnem nalivu pogled z balkona komaj prebije do Save. Reka nosi s seboj veliko zemlje, zato je njena barva močno rjava. Vremenske meglice se prepletejo z miselnimi meglicami, ki me pripeljejo do Janka Hafnerja …
Janko Hafner (1907-1972) je v mojih spominih fotograf raznih zgodovinskih slik, dokumentov rojevanja in razvijanja povojne slovenske skupnosti v Argentini. Spomnim se tudi, da se ni sekiral, če slik z raznih družinskih slavij naročniki niso prejeli v doglednem roku in ga prosili, rotili ter končno jezno zahtevali, naj jih že enkrat razvije. To so bili časi, ko ni bilo telefončkov, digitalnih fotografij in uasapov, ampak poslikanih negativov na celulojdnem filmu, ki jih je g. Janko moral najprej razviti, potem pa pozitivirati na papir v črnobelih barvah. Dobro se ga spomnim, ko je prihajal v Rožmanov zavod v Adrogué in nam predaval o vsemirju, planetih in človekovih težnjah, da bi se podal na Luno in še dlje. V Zbornike Svobodne Slovenije je dolgo vrsto let prispeval letno poročilo o vsem, kar so Združene države Amerike in Sovjetska zveza – takrat edini tekmovalki – v preteklem letu izvedle glede raket, izumov in novih spoznanj o vsemirju. Bil je toliko razgledan, da je lahko tudi nakazal ali celo napovedal naslednje korake obeh tekmecev.
Naš tednik je v podlistkih objavil tudi njegov prevod romana Louisa de Whola Zemlja je ostala za nami, ki sloni prav na vsemirski tematiki. Knjigo je izdala kasneje Goriška Mohorjeva družba.
Nadvse je bilo zanimivo tudi njegovo življenje v Sloveniji, a to spada v mojo prazgodovino.
Bil je čas, ko je mladina, pa tudi odrasli, rada zahajala v Tigre in se kopala v motnih vodah tamkajšnjih kanalov in rečic . Spomnim se vožnje z g. Hafnerjem v kolektivu, ko smo se peljali s kakega obiska ali prireditve. Moralo je biti po enem izmed nesrečnih dni, ko je utonil kdo izmed rojakov. Ne vem, če je bil g. Janko takrat v delti in pomagal pri reševanju oz. iskanju utopljenca. Spomnim se le, da je goreče razlagal, da je on pomagal plavalcu v Savi, ki mu je voda ali tok ponagajala »V Savi je lahko pomagati, ko je pa voda prosojna in lahko vidiš, kje je plavalec«, je razlagal, v vodah v delti pa je to nemogoče, ker se nič ne vidi: »to ni voda, to je kafekonleče!«
Dragi g. Janko: Tudi Sava je lahko kafekonleče …
Res pa je, da se v taki Savi ne bi nihče kopal ali plaval …
GB
