Zopet je zaživela Pristava!
Po dolgi pandemiji se je v nedeljo, 24. oktobra, na Pristavi zopet zbrala mladina iz vseh domov. Kako lepo je bilo videti toliko veselja in dobre volje. Zanimivo je bilo gledati kako pomagajo drug drugemu, pa čeprav niso vsi iz istega doma. Radi so skupaj, pa najsi bo v športu, da postavijo sceno, da skupaj kosijo, da klepetajo, pojejo ali molijo.
Ob 8.30 so se začele tekme v nogometu za dekleta in fante. Že par let se mladi ne tekmujejo med domovi ampak med prijatelji ali med skupinami RAST, nova značilnost druženja in zabave.
Lep sončni dan je še pripomogel, da je na Pristavi bilo res lepo.
Ob 10.30 nas je Alenka Modic- ki je povezovala celodnevni program- pozdravila in napotila k dviganju zastav in sveti maši, ki je bila na prostem. Zastave sta dvignili Erika Čeč in Mikaela Križ ob petju obeh himen. Sveto mašo je daroval župnik Franci Cukjati. Petje so lepo vodili mladi, igrali na kitaro, vodili mašo in brali berila, lepo smo se Bogu zahvalili za srečanje v živo in za nov mladinski dan, ki je bil letos 50.bis.
.
Po maši smo šli na kosilo ki so ga pripravili naši kuharji Aleš Grohar, Martin Križ in Martin Zarnik s pomočniki. Okusno kot vedno, še bolj pa, ko si v lepi družbi.
Popoldan je bilo izredno za klepet, nadaljevanje tekem, dobro pivo ali tudi kakšen “matecito”.
Kulturni program je začel bolj zgodaj kot ponavadi. Mladina se je zbrala na mladinski seji za pripravo mladinskega dne. Kar nič jim ni prišlo na misel kaj bi lahko pripravili. Nekateri so odhajali gledati nogometno tekmo, druge je mama zunaj čakala in tako so ostali vedno isti. Kar na lepem so se jim zaprla vrata, da niso mogli ven. Oglasil se je neznan glas, bil je France Prešeren, ki jih je spodbujal in spominjal na preteklost, na vrednote, na skupno delo. Po vseh sledeh, ki so jih morali odkriti, so končno našli pismo, ki jim je govorilo:
Predraga Mladina:
Sigurno se sprašujete zakaj ste ostali zaprti…
Moj namen ni bil, da bi vas ustrašil, sploh ne! Ko sem vas poslušal, kako debatirate o vaših letošnjih dejavnostih in sem opazil, da nimate prave vztrajnosti, me je užalostilo. Mislil sem na prejšnje generacije in na vse, kar so naredile. Takrat sem se zavedel, da mladina še nikoli ni bila v takem hudem stanju, kakor ste sedaj vi. Zato sem si mislil, da bi bilo potrebno, da se zavzamem za vas, pa nisem vedel točno kako.
Končno, ko sem vas videl zbrane, sem odločil, da vam dam še eno priložnost: Zaprl sem vas v sobo. Morda zgledam ekstremni psihopat, vendar, bodimo si odkriti: če bi vam dal odgovor na prvo vprašanje, ki sem ga sestavil bi marsikdo ušel.
Morda najstarejši člani mladine že veste, da so vedno bile težave, ampak kjub temu, nikdar niste omagali. Za vaše stare starše je bilo najtežje graditi temelje kjer sedaj stojijo domovi. Niso imeli prostorov kjer bi se zbirali s prijatelji. Vaši starši so pa imeli že bolj podobne težave kot jih imate vi! Pa čeprav mislite, da ni bilo tako.
Ne smete pa pozabiti, da vse, kar imate sedaj, je delo zgaranih rok, skupnega dela in idealizma. Tudi jaz si to želim za vas: skupno delo. Zapomnite si, da individualizem ni nekaj dobrega ampak vedno ruši cilje. Verjetno boste imeli drugačna mnenja, projekte, misli, ampak vedeti morate, da s spoštovanjem lahko združite. Iščite edinost, v njej boste lahko prekoračili nova razpotja. Ampak najvažnejše je pa, da ste združeni z Bogom in, da zaupate Vanj.
Tako. Jaz vam lahko tudi pomagam. Kaj pa vi želite? Boste nadaljevali s slovenskimi ideali? Vas zanima , da se še naprej srečujete? Kaj pomeni Pristava za vas? Ali vam sploh še kaj pomeni?
Po tem pismu so odgovarjali, kaj jim Pristava in slovenstvo pomeni: nedeljske maše, Audio Pristava, igranje inštrumentov, plesi, šola, itn.
Tako se je Prešeren razveselil, da so še ideali med našimi mladi, da so se vrata kar na lepem odprla in so lahko šli domov. Pa kar ni šlo, prišli so nazaj, da so skupaj pospravili, da so se zmenili če je treba koga peljati domov in s tem tudi poglobiti prijateljstvo.
Draga mladina: še ni vse izgubljeno in pozabljeno, dokler bodo še ta čustva smo lahko mirni, da slovenstvo ne bo izumrlo.
Podelili so nagrado zmagovalcem v športu in sicer “la scaloneta” in “chichoneta”. Skupaj smo zapeli mladinsko himno.
Nedelja se je potegnila kar dolgo v noč, saj je bila lepa in veliko ljudi se je zadržalo v dobri družbi.
Čestitam igralcem: Alenka Modic, Tanja Oblak, Viki Jerovšek, Nataša Jerovšek, Mirna Vodnik, Erika ČeČ, Miki Križ, Mikaela Selan, Mati Rožanec, Aleš Grohar za lepo predstavo, posebna pohvala pa Alenki Modic, Miki Križ in Eri Čeč za scenarij, globoko in zelo lepo napisano besedilo.
Še enkrat čestitke ob tako lepem maldinskem dnevu.
Maruča
