Sredi lanskega leta smo v našem tedniku lahko prebirali razne članke, ki so opisovali naravne lepote, kulturne značilnosti in zgodovinske posebnosti slovenskih pokrajin. Pot -in branje- sta nas vodila od jadranske obale in severne Primorske do Dolenjske, Štajerske in Prekmuja, od Postojne do Gorenjske in Alp. Brali smo o nam že znanih krajih in navadah in odkrili druge, čisto nove.

Sedaj je pa na južni polobli “počitniška sezona”.

Skozi februar bodo vsak dan naši “vodiči” lanski abiturienti -Rast XLVII- , ki so skozi več mesecev pridno raziskovali o raznih argentinskih objektih. Vse podatke so strnili v članke, ki sestavljajo njihov almanah. V njih opisujejo naravo teh krajev, njih značilnosti in zanimivosti. Pisanje pa je večkrat obogateno z lastno izkušnjo in osebnimi doživetji. Mladim kronistom, najlepša hvala za njihove prispevke!

Na poslovilnem večeru pred obiskom v Slovenijo, so se (takrat še) petošolci spominjali Cankarjevih besed:

“O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji … Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev …”

Po branju teh člankov -in če imamo srečo, po njih obisku-, bomo gotovo lahko trdili, da je tudi na skrajnem jugu sveta Bog trosil neizmerno lepoto in da živijo tudi tukaj veseli ljudje: Argentinci in mi, potomci onih, ki jih Cankar omenja.

Porečje reke La Plata

Stara sem 17. let in to je moje zadnje leto v srednji šoli. Doma sem iz velikega Buenos Airesa, kjer živim z družino, ki jo sestavijo oče Lojze, mama Veronika, starejša sestra Leila, brata Tomaž in Bojan.

V tej moji preljubi Argentini teče reka La Plata, najširša reka na svetu. Njeno porečje obsega približno 3.170.000 km2, zaradi česar je drugo največje v Južni Ameriki in peto največje na svetu, ter vključuje ozemlje Brazilije, Bolivije, Paragvaja, Urugvaja in Argentine.

Padavine teh področji napajata reki Paraná in Urugvaj. Ti nato izlijeta svoje vode v reko La Plata, ki se končno izliva v južni Atlantski ocean. V takem velikem podaljšku najdemo različna naravna vodna okolja, ki segajo od tipičnih sladkih vodnih okolij do tistih, v katerih se meša sladka in slana voda in tvori estuarski ekosistem ob ustju reke La Plata.

Porečje omenjene reke koncentrira večino zemlje z najboljšo produkcijsko zmogljivost v južni Ameriki. S tega vidika je rastlinstvo predstavljalo ekonomsko podlago za razvoj regije. Danes kmečka proizvodnja in industrija obstajata kot baza ekonomije držav porečja. To opazimo iz vpliva, ki ga imajo na svetovni trgovini nekateri glavni izdelki iz regije, kot so kava, meso in žito.

Te reke, ki se stekajo skupaj uporablja malo več kot 70 milijonov prebivalcev iz velikih mest, kot so: San Pablo, Asunción, Rosario, Santa Fé, Posadas, Corrientes in Buenos Aires. Voda se glavno uporabi za namakanje polja, namenjenega za kmetijsko obdelovanje. Tudi se proizvaja energija v hidroelektrarnah Yacyretá in Itaipú v Paragvaju, Itá v Brazilji in Salto Grande, ki se nahaja v srednjem toku reke Urugvaj, približno 15 km severno od mest Salto (Urugvaj) in Concordia (Entre Ríos, Argentina).

Veliko prej omenjenih krajev sem imela priložnost osebno spoznati med počitnicami z družino. V Mundo marino sem opazila mešanje sladkih vod reke La Plate s slanimi vodami Atlantskega oceana. Ko smo potovali v Concordia (Entre Ríos) smo se z avtom peljali mimo hidroelektrarne Salto Grande do mesta Salto, ob obali reke Urugvaj. Končno pa v spominu hranim sliko Delte reke Paraná, ob mestu Tigre in njegovih otokov, ki stalno naraščajo zaradi nanesenih usedlin, ki jih prinaša ta reka.

V tem članku sem si želela predstaviti velikost porečja reke La Plata. Verjamem po mojem skromnem mnenju, da je še vedno veliko za raziskovati in izkoristiti od tega ogromnega sveta vode.